Obrazi narodne zavesti: slovenska himna svetovni unikat, Mercator naj bo državen, hrano naj prideluje Jože in ne Juan

Tematike "nacionalnega interesa" in s tem posredno narodne zavesti ter nacionalne identitete zadnje tedne ponovno vstopajo v slovensko javno razpravo, a večinoma na nekoliko neobičajen način.

Ob reševanju nasedlega Agrokorja je v anketi Dela kar 49 % vprašanih podprlo idejo, da bi država Slovenija odkupila Mercator, čeprav jih v isti sapi 72 % ocenjuje, da država slabo upravlja z državnim premoženjem.

Obenem trgovci kar tekmujejo z oglasi, ki poudarjajo slovenskost proizvodov z njihovih polic, pri čemer je vročo javno razpravo podžgal Tušev oglas: Pridelal Janez. Ne Juan ali Xin Chao.

Tam kjer se zdi, da je sklicevanju na narodno zavest in identiteto pravo mesto, pa smo Slovenci nanjo pozabili.

Na spletni strani Maps of the web so objavili zemljevid svetovnih držav glede na vsebino nacionalne himne.

Modra barva označuje, kje večina himen opeva državo, katere simbol predstavlja. Nekaj jih govori o ljudeh, ki tam živijo (rumena), spet druge o bitkah (dejanskih ali namišljenih - v rdeči barvi). Samo ena svetovna država, označena z rjavo, v himni opeva prijateljstvo - to je Slovenija.

Ker slovenska himna v središče postavlja prijateljstvo med narodi, je, kot je zapisal na Twitterju, na svojo državo ponosen znani televizijec Igor E. Bergant.

National anthems by subject... proud of my country (Slovenia ??), the only praising international friendship! https://t.co/65jbOV3DKv

— IEBergant (@IEBergant) April 10, 2017

A vrhunska slovenska pisatelja in kulturnika, Boris Pahor in Drago Jančar, pa vendarle menita, da slovenski himni nekaj manjka.

Boris Pahor je v minulih letih večkrat izpostavil, da imamo edino himno na svetu, ki ne opeva svojega naroda ali države.

“V naši himni Slovencev ni. Prešeren je rekel ‘Bog živi nam deželo, Bog živi ves slovenski svet!’ A Kardelj je to vrgel ven. Prva demokratična vlada pa je to ponovila," je denimo dejal na študijskih dnevih Draga 2010 na Opčinah pri Trstu, kot so takrat zabeležile Primorske novice.

"Če bi se sosedje obrnili na nas, bi se nam zahvalili, da jih omenjamo v himni, a nas hkrati vprašali, kdo pravzaprav smo?” je še karikiral.

Podobno je menil tudi Drago Jančar, ki je o Pahorjevi ideji, da bi v himno vključili Prešernov verz "Bog živi ves slovenski svet!" dejal, da je pri tem najprej moteč Bog.

"A to mogoče niti ni tak problem. Problem je beseda “slovenski”, je ocenil ter dodal, da bi bilo vse v redu, če bi pesnik zapisal “Bog živi ves ljubljanski svet!”, so njegove besede takrat povzele Primorske novice.

Tuš  bolj slovenski od Slovencev?

Da je narodna zavest v slovenskih državljanih vendarle zasidrana, pričajo intenzivne oglasne kampanje trgovcev, v katerih izpostavljajo slovensko poreklo oziroma pridelavo izdelkov na njihovih policah. Trgovci pač tega ne bi počeli, če sklicevanje na slovensko ne bi bilo dobičkonosno.

Špar je že pred časom odkupil slogan Slovenija, moja dežela ter z njim opremil serijo artiklov, Lidl in Hofer nam v TV oglasih prikazujeta zadovoljne slovenske dobavitelje, s katerimi sodelujeta. Da je TUŠ bolj slovenski od kopice najbolj slovenskih značilnosti kot sta dvojina ali hribolazenje, pa nas že lep čas v oglasih za slovenskega trgovca prepričuje Jure Zrnec.

Razburjenje v določenih medijskih in intelektualnih krogih, predvsem z levice, pa je TUŠ povzročil v oglasom, s katerim sporoča, da je hrano z njihovih polic pridelal Janez in ne Juan ali Xin Chao.

V Delu so denimo zapisali, da Tuš na okopih "pravega" slovenstva skrb za slednje zamenjuje s šovinizmom. "Kampanja, ki nam sporoča, da so »domači« zgolj tisti proizvajalci, ki slišijo na »avtohtona« imena, kot so Janez, Tončka, Polde ali Mirko, ne pa tudi tisti, ki se dičijo z bolj eksotičnimi imeni, je kratko malo nevredna podjetja Tuševega kova," so ocenili.

Da je oglas nacionalističen, po navedbah MMC RTV meni tudi strokovnjak za marketing Miro Kline: "Na tak način, kot je izpostavljeno, torej da je vse, kar je pridelal Janez, boljše od drugega. Kar pa seveda ne more biti res, kajti nekatere stvari pridela bolje Janez, nekatere Jože, nekatere pa Juan."

Nič spornega v oglasu ne vidi kulturni antropolog Rajko Muršič, ki je za MMC dejal, da bi bilo sporno, če bi nekdo oglaševal na tak način, obenem pa prodajal proizvode, ki so v Sloveniji samo pakirani, saj bi to bila laž. "Če pa gre za ta namen, da spodbujamo domače pridelovalce, pa res ne vidim prav nobenega problema," je dodal.

Na tovrstne reakcije pa se je v bran Tuša odzval Aleksander Rant z medija Nova24tv.si

Po njegovem gre le za nekoliko bolj zabavno napisan stavek "Pridelano v Sloveniji, ne v Španiji ali na Kitajskem," iz česar so levičarji proti slovenskemu trgovcu sprožili pravo gonjo.

"Najbolj abotno pa je bilo, ko so začeli govoriti o tem, da je reči, da je slovensko najboljše – nacionalistično. Se pravi, spodbujanje domačega kmetijstva in potrošnje je za levico nacionalizem. Grozno, res. Če kupuješ slovensko, si nacionalist, če kupuješ tuje, si kapitalist, če prideluješ, si izkoriščevalec kupcev. Levičarjem ni nikoli nič prav," ugotavlja Rant.

Politično nekorektno?

So tovrstni oglasi politično nekorektni in kako je sploh s tem v oglaševanju? Razprava o tem je mednarodna, svetovni prvaki v kompliciranju okrog tega pa so Američani.

Marketing magazin denimo piše o primeru, v katerem je znamka Gap nedavno umaknila oglas za linijo Ellen, ker so v njem tri bela dekleta »telovadila«, temnopolta deklica pa je dogajanje samo opazovala. »Napaka« oglasa naj bi bila v tem, da so bile belke prikazane kot osebe, ki nekaj znajo, črnsko dekle pa kot nekdo, ki ne zna ničesar.

Da gre pri tako striktnem sledenju "politični korekciji" v oglaševanju za pretiravanje, ki siromaši branžo, je za Marketing magazin denimo ocenila izvršna kreativna direktorica agencije Grey Petra Krulc. Kot pravi, se zdi, da "smo v naporu biti politično korektni pozabili, kaj pravzaprav čutimo in mislimo. Omejili smo svojo pristnost in tako osiromašili svoje individualno izražanje."

Smo Slovenci za domače pripravljeni plačati več?

Po spletnih odzivih sodeč pa publiki, kateri je oglas namenjen, ni toliko pomembno ali je šovinističen, nacionalističen in če so pri Tušu koga užalili ali ne, temveč predvsem cenovna konkurenčnost njihovih izdelkov.

"Na kraj pameti mi ne pade, da bi storitev, izdelek ali živilo kupil le zato, ker je slovenskega porekla," denimo piše znani bloger Matej Zalar in dodaja, da ne verjame, da so ribje konzerve boljše od nemških zgolj zato ker so iz Delamarisa.

"Če Juan stisne boljše oljčno olje, bom res kupil njegovo robo. Če pa Janez stisne enako kakovostno oljčno olje, ki ga prodaja za enako ali le malo višjo ceno, bom iz domoljubnega principa kupil Janezovo," z zdravo kmečko logiko razloži bloger.

Sam ob oglasu niti za trenutek ni pomislil na nacionalizem ali šovinizem, precej bolj sporno pa se mu zdi zapravljanje davkoplačevalskega denarja za kampanjo Naša super hrana, ki se jo gre ministrstvo za kmetijstvo.

"To morda sfabricirano zgražanje nad Tuševim domnevnim velikoslovenskim pridelovalno-predelovalnim šovinizmom je enaka neumnost kot oglas sam," pa meni ugleden kolumnist Marko Crnkovič. Kot piše na FokusPokus, potrošniki "Nočemo in ne moremo kupovati samo slovenske hrane. Ker ne pridelamo/predelamo vsega. Ker je uvožena hrana pogosto cenejša. Ker je ni za vsakim vogalom. Ker smo izbirčni, praktični in varčni."