Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?

Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.

Podcast Balažičevega komentarja najdete na dnu prispevka


Če sem v kakšni od prejšnjih kolumn izpostavljal škodljive vzorce menjave enega monopola z drugim, ko končno pride do demokratičnega obrata (še vedno trdim, da je deljenje na vaše in naše, namesto na bolj sposobne in manj sposobne, za naš narod in demokracijo pogubno), pa se bom na tem mestu raje posvetil prijemom, ki se jih obe strani poslužujeta. V tridesetih letih demokracije v Sloveniji lahko izpostavimo dva: prvi je interpelacija, ki se nam je dodobra usidrala v podzavest, saj jo vsakršna opozicija venomer uporablja za iskanje medijske pozornosti. Interpelacija proti Alešu Hojsu je bila že enainštirideseta (41!) po vrsti, uspešni pa sta bili le dve. Drugi prijem pa je iskanje odrešenika v obliki tehničnega mandatarja, ki (absurdno) na plano pride vedno, ko ima vodilno vlogo v vladi konservativna stranka.

Obupano iskanje tehničnega mandatarja


V zadnjem času pripadniki levih struktur tekmujejo med seboj, kdo bo iz žepa potegnil ime vsesprejemljivega tehničnega mandatarja, ki bi zrušil Janeza Janšo: vse od Jožeta P. Damijana, Marte Kos Marko, Igorja Zorčiča, Jožeta Colariča, pa do Ljudmile Novak.

Pravzaprav razumljivo, ta vzorec se je v preteklosti, ko je  bilo treba rušiti vlado, že izkazal za uspešnega. Spomnimo se le konstruktivne nezaupnice proti Lojzetu Peterletu, ki jo je ravno v avri sprejemljivega tehničnega mandatarja dobil Janez Drnovšek. Še več, lansiranje lika strokovnjaka, ki se ne bo ukvarjal z ideologijo, v pojavi Zorana Jankoviča in Mira Cerarja, je Janezu Janši odneslo vsaj dvoje volitev.
Četudi strukture z iskanjem kandidata za konstruktivno nezaupnico ne bodo uspešne, bodo v podzavesti povprečnega volivca že ustvarile občutek, da zmoremo mnogo bolje od Janše

Četudi strukture s predlogom ne bodo uspešne, bodo v podzavesti povprečnega volivca že ustvarile občutek, da zmoremo mnogo bolje od Janše. Tako kot so denimo prvi klin proti Peterletu zabili z Markom Voljčem (slavnega Janševega predloga rošade in briljantne poteze Golobiča s konstruktivno nezaupnico proti Drnovšku, ko je mandatar postal Andrej Bajuk, raje ne bi omenjal).

Korito evropskega denarja je preveliko, da bi ga prej omenjene strukture lahko obšle. Očitno je, da so spričo dogajanja v Desusu zaslutile svojo priložnost, da lahko spodnesejo trenutno vlado. Če je bila interpelacija proti Alešu Hojsu že vnaprej obsojena na propad (kot bi bila vsaka, ki bi jo vsebinsko predstavljal Matjaž Nemec), pa je mnogo bolj zanimivo dogajanje okoli Aleksandre Pivec. Kljub temu, da stranka navzven deluje konsolidirano v želji, da se znebijo kmetijske ministrice (kar je tudi edina možnost, da se jim Pivčeva ne vrne kot bumerang na jesenskem kongresu), pa manevri v Desusu lahko hitro zatresejo krhko razmerje med koalicijskimi partnerji. Ne bi se namreč čudil, če bi željo po rekonstrukciji izrazila katera od ostalih koalicijskih strank. Po drugi strani pa zahteve Janeza Janše, da se morajo pred nadaljnjimi koraki jasno izjasniti vsi organi stranke, kažejo, da premier stvari ne bo prepustil naključjem.

Obupana Fajonova


Obenem pa  je glasovanje o konstruktivni nezaupnici že napovedala vršilka dolžnosti predsednice Socialnih demokratov Tanja Fajon, ki se krčevito bori za primat na levem političnem polu. Žalostno je, kako vsebinsko prazna je ta opcija postala, če morajo podporo iskati v plakatih otrok, ki se upirajo maskam. Večjo veljavo bi dobili, ko bi argumentirano rekli kako o kozmetičnih predlogih popravkov davčne zakonodaje Ivana Simiča, ali pa raztrgali predloge lažne medgeneracijske solidarnosti, ki je večinoma usmerjena le v upokojence.

Morda pa je napovedana konstruktivna nezaupnica le posledica spoznanja, da se kontinuiteta končuje ter signalizira željo Tanje Fajon za sodelovanje v prihodnji vladi Janeza Janše. Namreč, po izglasovani nezaupnici Peterletovi vladi in ustoličenju Drnovška, sta prvo koalicijo po volitvah sestavila dva, ki sta si še nekaj mesecev prej stala na nasprotnih bregovih: Janez Drnovšek in Lojze Peterle.
Zvočni zapis komentarja Marka Balažica

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike