Obup na levici: kje je kdo, ki bi zamenjal Janšo?
Za izhodišče kolumne si bom izposodil ugotovitev dr. Aleša Mavra, da smo se v Sloveniji prave menjave oblasti tako odvadili, da nekateri sploh ne znajo biti v opoziciji, zaradi česar skupaj z delom javnosti stanje, ko je na oblasti kdo drug, doživljajo kot izrazito nenaravno in krivično. Ta ugotovitev v svojem bistvu razgali nagnjenost slovenskega političnega prostora v levo, saj je vsakršno drugačno stanje med elitami prepoznano kot nenaravno ter je treba mobilizirati vse sile, da se »anomalija« čim prej odpravi.
Če sem v kakšni od prejšnjih kolumn izpostavljal škodljive vzorce menjave enega monopola z drugim, ko končno pride do demokratičnega obrata (še vedno trdim, da je deljenje na vaše in naše, namesto na bolj sposobne in manj sposobne, za naš narod in demokracijo pogubno), pa se bom na tem mestu raje posvetil prijemom, ki se jih obe strani poslužujeta. V tridesetih letih demokracije v Sloveniji lahko izpostavimo dva: prvi je interpelacija, ki se nam je dodobra usidrala v podzavest, saj jo vsakršna opozicija venomer uporablja za iskanje medijske pozornosti. Interpelacija proti Alešu Hojsu je bila že enainštirideseta (41!) po vrsti, uspešni pa sta bili le dve. Drugi prijem pa je iskanje odrešenika v obliki tehničnega mandatarja, ki (absurdno) na plano pride vedno, ko ima vodilno vlogo v vladi konservativna stranka.
V zadnjem času pripadniki levih struktur tekmujejo med seboj, kdo bo iz žepa potegnil ime vsesprejemljivega tehničnega mandatarja, ki bi zrušil Janeza Janšo: vse od Jožeta P. Damijana, Marte Kos Marko, Igorja Zorčiča, Jožeta Colariča, pa do Ljudmile Novak.
Pravzaprav razumljivo, ta vzorec se je v preteklosti, ko je bilo treba rušiti vlado, že izkazal za uspešnega. Spomnimo se le konstruktivne nezaupnice proti Lojzetu Peterletu, ki jo je ravno v avri sprejemljivega tehničnega mandatarja dobil Janez Drnovšek. Še več, lansiranje lika strokovnjaka, ki se ne bo ukvarjal z ideologijo, v pojavi Zorana Jankoviča in Mira Cerarja, je Janezu Janši odneslo vsaj dvoje volitev.
Četudi strukture s predlogom ne bodo uspešne, bodo v podzavesti povprečnega volivca že ustvarile občutek, da zmoremo mnogo bolje od Janše. Tako kot so denimo prvi klin proti Peterletu zabili z Markom Voljčem (slavnega Janševega predloga rošade in briljantne poteze Golobiča s konstruktivno nezaupnico proti Drnovšku, ko je mandatar postal Andrej Bajuk, raje ne bi omenjal).
Korito evropskega denarja je preveliko, da bi ga prej omenjene strukture lahko obšle. Očitno je, da so spričo dogajanja v Desusu zaslutile svojo priložnost, da lahko spodnesejo trenutno vlado. Če je bila interpelacija proti Alešu Hojsu že vnaprej obsojena na propad (kot bi bila vsaka, ki bi jo vsebinsko predstavljal Matjaž Nemec), pa je mnogo bolj zanimivo dogajanje okoli Aleksandre Pivec. Kljub temu, da stranka navzven deluje konsolidirano v želji, da se znebijo kmetijske ministrice (kar je tudi edina možnost, da se jim Pivčeva ne vrne kot bumerang na jesenskem kongresu), pa manevri v Desusu lahko hitro zatresejo krhko razmerje med koalicijskimi partnerji. Ne bi se namreč čudil, če bi željo po rekonstrukciji izrazila katera od ostalih koalicijskih strank. Po drugi strani pa zahteve Janeza Janše, da se morajo pred nadaljnjimi koraki jasno izjasniti vsi organi stranke, kažejo, da premier stvari ne bo prepustil naključjem.
Obenem pa je glasovanje o konstruktivni nezaupnici že napovedala vršilka dolžnosti predsednice Socialnih demokratov Tanja Fajon, ki se krčevito bori za primat na levem političnem polu. Žalostno je, kako vsebinsko prazna je ta opcija postala, če morajo podporo iskati v plakatih otrok, ki se upirajo maskam. Večjo veljavo bi dobili, ko bi argumentirano rekli kako o kozmetičnih predlogih popravkov davčne zakonodaje Ivana Simiča, ali pa raztrgali predloge lažne medgeneracijske solidarnosti, ki je večinoma usmerjena le v upokojence.
Morda pa je napovedana konstruktivna nezaupnica le posledica spoznanja, da se kontinuiteta končuje ter signalizira željo Tanje Fajon za sodelovanje v prihodnji vladi Janeza Janše. Namreč, po izglasovani nezaupnici Peterletovi vladi in ustoličenju Drnovška, sta prvo koalicijo po volitvah sestavila dva, ki sta si še nekaj mesecev prej stala na nasprotnih bregovih: Janez Drnovšek in Lojze Peterle.
Zvočni zapis komentarja Marka Balažica
Podcast Balažičevega komentarja najdete na dnu prispevka
Če sem v kakšni od prejšnjih kolumn izpostavljal škodljive vzorce menjave enega monopola z drugim, ko končno pride do demokratičnega obrata (še vedno trdim, da je deljenje na vaše in naše, namesto na bolj sposobne in manj sposobne, za naš narod in demokracijo pogubno), pa se bom na tem mestu raje posvetil prijemom, ki se jih obe strani poslužujeta. V tridesetih letih demokracije v Sloveniji lahko izpostavimo dva: prvi je interpelacija, ki se nam je dodobra usidrala v podzavest, saj jo vsakršna opozicija venomer uporablja za iskanje medijske pozornosti. Interpelacija proti Alešu Hojsu je bila že enainštirideseta (41!) po vrsti, uspešni pa sta bili le dve. Drugi prijem pa je iskanje odrešenika v obliki tehničnega mandatarja, ki (absurdno) na plano pride vedno, ko ima vodilno vlogo v vladi konservativna stranka.
Obupano iskanje tehničnega mandatarja
V zadnjem času pripadniki levih struktur tekmujejo med seboj, kdo bo iz žepa potegnil ime vsesprejemljivega tehničnega mandatarja, ki bi zrušil Janeza Janšo: vse od Jožeta P. Damijana, Marte Kos Marko, Igorja Zorčiča, Jožeta Colariča, pa do Ljudmile Novak.
Pravzaprav razumljivo, ta vzorec se je v preteklosti, ko je bilo treba rušiti vlado, že izkazal za uspešnega. Spomnimo se le konstruktivne nezaupnice proti Lojzetu Peterletu, ki jo je ravno v avri sprejemljivega tehničnega mandatarja dobil Janez Drnovšek. Še več, lansiranje lika strokovnjaka, ki se ne bo ukvarjal z ideologijo, v pojavi Zorana Jankoviča in Mira Cerarja, je Janezu Janši odneslo vsaj dvoje volitev.
Četudi strukture z iskanjem kandidata za konstruktivno nezaupnico ne bodo uspešne, bodo v podzavesti povprečnega volivca že ustvarile občutek, da zmoremo mnogo bolje od Janše
Četudi strukture s predlogom ne bodo uspešne, bodo v podzavesti povprečnega volivca že ustvarile občutek, da zmoremo mnogo bolje od Janše. Tako kot so denimo prvi klin proti Peterletu zabili z Markom Voljčem (slavnega Janševega predloga rošade in briljantne poteze Golobiča s konstruktivno nezaupnico proti Drnovšku, ko je mandatar postal Andrej Bajuk, raje ne bi omenjal).
Korito evropskega denarja je preveliko, da bi ga prej omenjene strukture lahko obšle. Očitno je, da so spričo dogajanja v Desusu zaslutile svojo priložnost, da lahko spodnesejo trenutno vlado. Če je bila interpelacija proti Alešu Hojsu že vnaprej obsojena na propad (kot bi bila vsaka, ki bi jo vsebinsko predstavljal Matjaž Nemec), pa je mnogo bolj zanimivo dogajanje okoli Aleksandre Pivec. Kljub temu, da stranka navzven deluje konsolidirano v želji, da se znebijo kmetijske ministrice (kar je tudi edina možnost, da se jim Pivčeva ne vrne kot bumerang na jesenskem kongresu), pa manevri v Desusu lahko hitro zatresejo krhko razmerje med koalicijskimi partnerji. Ne bi se namreč čudil, če bi željo po rekonstrukciji izrazila katera od ostalih koalicijskih strank. Po drugi strani pa zahteve Janeza Janše, da se morajo pred nadaljnjimi koraki jasno izjasniti vsi organi stranke, kažejo, da premier stvari ne bo prepustil naključjem.
Obupana Fajonova
Obenem pa je glasovanje o konstruktivni nezaupnici že napovedala vršilka dolžnosti predsednice Socialnih demokratov Tanja Fajon, ki se krčevito bori za primat na levem političnem polu. Žalostno je, kako vsebinsko prazna je ta opcija postala, če morajo podporo iskati v plakatih otrok, ki se upirajo maskam. Večjo veljavo bi dobili, ko bi argumentirano rekli kako o kozmetičnih predlogih popravkov davčne zakonodaje Ivana Simiča, ali pa raztrgali predloge lažne medgeneracijske solidarnosti, ki je večinoma usmerjena le v upokojence.
Morda pa je napovedana konstruktivna nezaupnica le posledica spoznanja, da se kontinuiteta končuje ter signalizira željo Tanje Fajon za sodelovanje v prihodnji vladi Janeza Janše. Namreč, po izglasovani nezaupnici Peterletovi vladi in ustoličenju Drnovška, sta prvo koalicijo po volitvah sestavila dva, ki sta si še nekaj mesecev prej stala na nasprotnih bregovih: Janez Drnovšek in Lojze Peterle.
Zvočni zapis komentarja Marka Balažica
Zadnje objave

Umorjeni dekan Viktor Perkan
12. 5. 2025 ob 18:00

Interpelirana Asta Vrečko: Ostajam ministrica
12. 5. 2025 ob 15:40

NSi in Logarjevi v interpelacijo ministrice Aste Vrečko
12. 5. 2025 ob 13:16

Svoboda 2.0: plod zablod bivšega režima
12. 5. 2025 ob 9:00

Janković bo na traktorju branil Slovensko okroglino
12. 5. 2025 ob 6:00

Janša: Vladna koalicija je dobila dve klofuti
11. 5. 2025 ob 21:29

Zavrnitveni kvorum je dosežen, proti zakonu je glasovala velika večina
11. 5. 2025 ob 20:33
Ekskluzivno za naročnike

Umorjeni dekan Viktor Perkan
12. 5. 2025 ob 18:00

Janković bo na traktorju branil Slovensko okroglino
12. 5. 2025 ob 6:00
Video objave
Izbor urednika

Kdo je papež Leon XIV.?
9. 5. 2025 ob 1:14

Domovina 199: Zloraba svobode pred 80 leti in danes
7. 5. 2025 ob 6:00
9 komentarjev
STAJERKA2021
Ha, ha, ha, kar iščite levičarji, vašemu vladanju je o d k l e n k a l o !
Drugega programa levica nima kot tega - SAMO DA NI JANŠA! Prav tako je k temu pripomogla RTV, saj ob soočenjih je bilo glavno vprašanje - KDO NE GRE Z JANŠO? A je to volilni program! Butalci. Sedaj pa isto počnejo! Zaradi mene lahko gredo v komunistični raj!
Pa komu to prodajajo? Sami sebi!
MEFISTO
Ne drži, da levica nima kandidatov za premerja.
Marjan Šarec se znova ponuja za mandatarja in je prepričan, da mu ta funkcija tudi pripada kot predsedniku največje opozicijske stranke.
Tanja Fajon iz SD se tudi že vidi na položaju predsednice vlade.
Alenka Bratušek, predsednica Stranke Absolutnih Bedakov, pa je takole napovedala kandidturo za premierko:
"Tudi leta 2013 ni nihče verjel, da bo prišlo do nove vlade, pa nam jo je uspelo sestaviti. Storila bom vse, da dobimo novo vlado."
Pri tem pa je skromno zamolčala, da ji je uspelo tudi 4 - 5 milijard zmetati skozi okno.
K sreči se našteti kandidati in njihove stranke med seboj predobro poznajo, zato si ne zaupajo in ne bodo tvegali, da se s katerimkoli od teh kandidatov znova osramotijo.
Slovenija si torej še lahko oddahne.
APMMB2
Levičarji so se sami spotaknili.
75 let obvladujejo šolski sistem in si dopovedujejo, da je to najboljši šolski sitem na svetu.
Danes pa ta isti šolski sistem ni uspel izobraziti človeka, ki bi prevzel vlado.
Pogljete samo bedo v parlamentu, pa bo vse jasno.
Ne obvladajo ekonomije, ne obvladajo prava, ne obvladako kulture.
So bedniki.
Poglejte si samo interpelacije, pa bo vse jasno.
Prodajo pa instant narete politike, ki so dobri za kakšno zakotno občino, ali krajevno skušpnost. Spodrsne jim že na državnem parketu, v Bruselj pa lahko gredo le na plenarna zasedanja.
Sedaj brezglavo rušijo vlado, pa sploh ne pomislijo, kaj bo potem.
Sami niso sposobni izbrati mandatarja. Iščejo ga , pa se jim noben ne oglasi.
Če kaj zna, jih ne šmirgla, če ne zna nič, pa ga nočejo, ker je pač eden izmed njih.
Kraševka
Res je. Pametni ljudje se Levice izogibajo. Nekateri sposobni ljudje, se bojijo vstopiti v Desno vlado, ker vedo, da jih bodo VEČINSKI-mediji, skupaj z RTV "minirali". In ko vidijo, da bi lahko samo tolkli "glavo ob zid", imajo raje drugo službo, kot politiko. Verjamem, da imamo v Sloveniji veliko sposobnih ljudi. Ko bomo uravnotežili RTV, potem bo tudi v politiko stopil kdo, izmed zelo sposobnih ljudi.
Alojzij Pezdir
Žal stranke parlamentarne levičarske opozicije (LMŠ, SD, Levice in SAB) in njihovo medijsko zaledje tudi pol leta po samo-odstopu in samo-razstrelitvi prejšnje vlade s strani prvaka LMŠ in samo-odstopljenega premiera Marjana Šarca ne premorejo nikakršnega prepričljivega političnega načrta, kaj šele kake prepričljive srednjeročno zastavljene razvojne politične strategije.
Edino kar zmorejo nemočno in nezrelo ponavljati ter variirati do onemoglosti v opozicijskih levih strankah, je populistično vse bolj groteskno nabuhli in prazni sektaški protijanšizem, ki pa si ga vsaka od strank opozicije razlaga nekoliko po svoje. In vsaka od opozicijskih strank tudi lenobno in skrajno pasivno "križem rok"- čaka - na njegov fantazijski propad, ki ga naj bi - namesto njih - izsilili militantni protijanšistični medijski lovci na človeške glave in dreserji javnega mnenja, protijanšistični sindikati, protijanšistične nevladne organizacije ter čredno vodeni in medijsko zmanipulirani anarhistični vstajniški polit-kolesarji.
Njihov deklarativni boj proti ideologijam je v resnici znak priznanja lastne ideološke mrtvoudnosti, intelektualne nemoči ter politične nezrelosti in neprepričljivosti, njihov boj proti veljavnemu ustavnemu redu in njegovim demokratično izvoljenim, legalnim in legitimnim političnim predstavnikom in zastopnikom pa je znak njihovega katastrofalno invalidnega pojmovanja večstrankarske pluralne demokracije in vladavine prava.
Prvaki in zvesti čredni "vojščaki" strank parlamentarne leve opozicije (LMŠ, SD, Levica, SAB) so bili in so vajeni spoštovati veljavni ustavni in pravni red ter univerzalne temeljne človekove pravice in svoboščine le takrat in le dokler so imeli in/ali imajo od tega koristi oz. kadar se jim spoštovanje veljavnega ustavnega reda splača. Ko jim veljavni ustavni in pravni red ter demokratično izvoljeni organi oblasti - po njihovi presoji - ne služijo, ali ko so jim celo napoti, postanejo odkriti, krčeviti in zadrti nasprotniki - celo odkriti sovražniki - legalne in legitimne zakonodajne in izvršilne veje oblasti ter veljavne ustavne ureditve.
Jože Kržič
Vaši komentarji so tako tehtni, analitični, vsebinski, sociološko poglobljeni, da je res skrajni čas, da se pridružite sodelavcem portala. Bila bi to velika obogatitev. Uredništvo portala, kaj čakate?
piklo
Zabavno bi bilo opazovati to " ven metanje" levih političnih ambicioznežev, ko ne bi bilo vse skupaj tragično za državo in državljane! Že ves čas ne morem razumeti, da ljudje tako malo razumejo, kdo v politiki bo bolj verjetno naredil nekaj zanje! Trideset let večinoma na oblasti levica, noben večji problem v državi ni rešen, pa ljudje še kar pričakujejo odrešenika z leve!! Sanjalo se mi je, da bo vlada zdržala dva mandata in da bomo zabeležili rezultate, ki bodo večino navdušili! Verjemite mi, sanje se kdaj tudi uresničijo!
AlojzZ
"Kje je kdo?"
Je res je hecno. Sam menim, da je levih kandidatov kar ogromno in da se ne morejo zmeniti.
Hecno??? Ja, bi bilo, če ne bi mi plačevali račune.
Rajko Podgoršek
Vprašanje bi se moralo dejansko glasiti: je kdo na levici, ki lahko skupaj spravi koherenten program, ki se dotika nujnih reform, ki jih država potrebuje, od pravosodja, zdravstva, davčnega sistema itd. Odgovor je jasen 'NE', kajti edini program na levici je 'Nobenih Reform' oz. 'Status quo' oz. 'Kick the can down the road'.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.