Peter Prevc ob slovesu: Ko si star 30 let in imaš družino, je neodgovorno biti v bolnišnici

Vir: zajem zaslona RTVSLO
POSLUŠAJ ČLANEK

Najboljši slovenski smučarski skakalec vseh časov je danes presenetil z novico, ki je, kot pravi, zorela že dve leti. V Planici bo letos zaključil kariero profesionalnega športnika. Prvi človek, ki je poletel preko 250 m, pravi, da za to ni enega razloga, da je odločitev razsodna in da je čas, da odpre novo stran v življenju, o čemer bo sicer razmišljal po koncu sezone.

Kaj bo počel, še ne ve. »Lahko kot trener, lahko v pisarni ali pa v gmajni. Imam znanje moč in zdravo telo, da lahko počnem marsikaj,« pravi oče dveh otrok, ki športa ni doživljal kot odrekanje, ampak kot odločitev. Zdaj je sprejel drugačno. Svojo odločitev je ob 13-ih predstavil v Planici.

»Sem vas povabil, da vam vsem sporočim, da bo to moja zadnja sezona kot profesionalni športnik. Vzel sem si čas za razmislek in mislim, da sem se razsodno odločil. Na koncu je bilo srce tisto, ki mi je povedalo, da je čas, da odprem novo stran v življenju,« je uvodoma povedal vidno ganjeni Peter Prevc, ki se mu je ob zahvali opazno tresel glas. V Planico je prišel s celotno skakalno ekipo.

vir: Foto: Boštjan Podlogar/STA

Od garanja do slave

Peter Prevc velja za največjega slovenskega smučarskega skakalca vseh časov. Profesionalno kariero je začel pri sedemnajstih letih leta 2009, ko je že na prvi tekmi svetovnega pokala v Lillehamerju osvojil točke. Leto kasneje je bil drugi najboljši Slovenec na olimpijskih igrah v Vancouvru, a rezultatov ni bilo takoj, zanje pa je moral trdo delati.

Nekaj časa so ga celo zbadali, da nikoli ne more skočiti na zmagovalni oder, kar je vzel kot motivacijo in nato leta 2013 prvič stopil na zmagovalni oder in na olimpijskih igrah v Sočiju osvojil srebrno in bronasto medaljo.

Kot prvi zemljan je leta 2015 preskočil 250 metrov v Vikersundu in tako postal po Jožetu Šlibarju drugi Slovenec s svetovnim rekordom. Tisto leto je za las ostal brez velikega kristalnega globusa, kar ga je podžgalo do rekordne sezone 2015/2016, ki jo je zaključil z rekordnimi 2303 točkami z vrhuncem v Planici, kjer je dosegel dve zmagi, eno drugo mesto in ekipno drugo mesto.

Težko je ostati na vrhu

Pritisk statusa favorita je nato vodil v nekoliko slabše sezone, ki so jim sledile tudi poškodbe, doživel je dve operaciji gležnja in šele v zadnjih sezonah znova konsistentno osvaja odlične rezultate. Pred novinarji je pojasnil tudi, kako je pred sanjsko kariero in po njej doživljal bremena pričakovanj.

»Do leta 2016 je šlo vse gladko, brez nihanj, ves čas navzgor. Uspehi potrdijo breme, ki ga nosiš, in lahko sodeluješ.« Ko pa breme tihega favorita postane pretežko, je uspehe težko ponoviti, 4. ali 6. mesto pa ni več dovolj. Zdaj, ko gleda nazaj, bi bil v tistem času manj zahteven do sebe.

Odločitev za odhod je v njem zorela že dve leti, vse od zadnjih olimpijskih iger, lani v Planici pa je dobil velik namig v obliki grdega padca, »naj ne gre z glavo skozi zid«, ki je nato dozorel do zdaj, ko je sprejel to odločitev. Če bi bil danes vodilni, bi bila odločitev, kot pravi, še lažja.

Tudi petnajsto sezono v svetovnem pokalu namerava dokončati vse do finala v Planici.

Zgled sotekmovalcem in celotnemu narodu

S svojimi uspehi je Prevc povezal Slovenijo in močno populariziral smučarske skoke, še posebej po uspehih leta 2016. Zgled je bil tudi v neuspehih, saj so nekateri že pred leti napovedovali konec njegove kariere, a se je zbral in šel naprej do točke, ko znova dosega vrhunske rezultate, hkrati pa predstavlja starešino in neuradnega psihoterapevta mlajšim sotekmovalcem.

»V izteku sploh nisem pomislil, da sem osvojil bronasto kolajno. Mislil sem, da sem vse zapravil, dobro je, da je bil ob meni Peter Prevc, ki me je tolažil. On je bil najprimernejši za to, saj je edini, ki se mu je nekaj takega že zgodilo.« je pred nekaj dnevi povedal Timi Zajc, ko je vodil po dveh serijah, nato pa mu v zadnjem skoku ni uspelo.

Prevca uspeh ni spremenil, ostal je človek ljudi, kar je pokazal tudi na današnji tiskovni konferenci, ko je na vprašanje novinarjev odgovoril, da si želi, da bi se ga sotekmovalci spominjali po vragolijah, ki so jih skupaj ušpičili, mladi pa po tem, da ni potrebno veliko, da si uspešen. »Ni oprema tista, ki prinese uspeh, ampak tvoje osebne odločitve. Kaj boš delal zvečer, kaj po šoli.« Na teh odločitvah temelji uspeh, pravi Prevc, ki bo tudi skoke težko pustil.

Štafeto zdaj predaja mlajšima bratu in sestri

Njegov brat Cene Prevc je športno kariero zaključil lani, prav tako s poslovilnim skokom v Planici, v vrhu smučarskih skokov pa ostajata mlajši brat Domen Prevc in sestra Nika Prevc, ki letos dosega izjemne uspehe v ženski konkurenci. Peter pravi, da ne pozna razlogov za fenomen tolikšnih uspehov v eni družini.

V družini Prevc, doma iz Dolenje vasi v Selški dolini, je sicer pet otrok. Trije fantje in dve dekleti. Starša sta jih, kot pravita, vzgajala po načelu: »Da živijo življenje. Poštenost in delavnost sta na prvem mestu. Ko se v življenju pojavijo dileme, lahko vztrajaš in se boriš in tvegaš, ali pa boš vedno povprečen,« je v intervjuju za Družino povedal njegov oče Dare Prevc in navedel svetopisemsko primerjavo: »Peter talentov ni zakopal, podeseteril jih je.«

Tudi sicer igra vera v družini pomembno vlogo. Peter Prevc je na vprašanje, kako se spominja dni, ko je hodil v Cerkev, odgovoril: »Vsi smo hodili v cerkev, ampak ne razumem, zakaj govoriva o preteklosti. Saj to ni zaključena zgodba.« Vera pa mu je dala življenjski slog »biti dober do drugega, dobro se z dobrim vrača«. Leta 2015 se je srečal tudi s Papežem Frančiškom, tedanji župnik Bojan Likar pa je ocenil, da se pri njem res čuti duhovno ozadje njegove družine.

Kam naprej?

Čeprav se naslednjih 47 dni še osredotoča na trenutno sezono, je razkril tudi nekaj misli, kaj bi lahko počel v prihodnje. Kot pravi, ima široke možnosti, od trenerja, do pisarne in gozda, saj ima moč in zdravo telo, da lahko počne marsikaj. Še prej pa bi se z avtodomom podal za nekaj dni smučat, v hribe in bo ohranil kondicijo, da se bo vsaj še deset let lahko podil z otroki.

Trenutno ima dva otroka, ki bi ju z veseljem v prihodnosti usmeril v šport, a se mu zdi najbolje, »da otrok dela, kar ima rad, ne pa da celo življenje razmišlja, zakaj ni poskusil«, pri čemer priznava, da je vsak profesionalen šport nevaren, saj so športniki vedno na limitu svojih sposobnosti. Pri skakalcih je samo ta razlika, da lahko padejo z višine.

Kot pravi, še vedno oz. spet v skokih uživa, gre pa v prvi vrsti za odločitev. »Kot starš se odločiš, da boš šel za tri dni zdoma. Nihče te v to ne sili,« a hkrati pove, da »ko si star 30 let in imaš družino, je neodgovorno biti v bolnišnici«.  

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike