Po prvem TV soočenju: ne predsedniških 7, temveč predsedniških 6+1

Soočenje predsedniških kandidatov na slovenskih televizijah je sinoči odprl Planet TV. S tem, da so pohiteli, so si zagotovili vsaj nekaj pozornosti gledalcev, ki bodo v nadaljevanju kampanje raje presedlali na obe bolj gledani slovenski televiziji.

V tem kontekstu lahko razumemo tudi prvo srečanje Pahorja in izzivalcev pred TV kamerami: kot nekakšno uverturo, krog za ogrevanje pred dirko, ki se začne danes na TV Slovenija.

Koncept oddaje, ki so jo poimenovali #predsedniskih7, je po svoje presenetil, a po drugi strani tudi ne. Zastavljen je bila podobno kot pred časom analiza Pahorjevega predsedniškega mandata v oddaji 24ur fokus.

Snovalcev oddaje ni zanimalo, kdo so kandidati za predsednika države, kakšno je njihovo razmišljanje, vrednote, pogled na svet ... temveč v čem bi ravnali drugače od predsednika Pahorja. Seveda v situacijah, v katerih so mediji do njega najbolj kritični: domnevni neodzivnosti na družbene probleme, zanikanju sebe kot moralne avtoritete, pri imenovanju predsednika protikorupcijske komisije, v pestri aktivnosti na družabnih omrežjih, arbitraži, spravi, zmanjševanju denarja za vojsko in podobno.

Vse skupaj je izpadlo nekako tako, kot da bi na Planetu pripravili igrišče z enim golom, vanj postavili Pahorja, ostalim šestim pa razdelili žoge ter jim sporočili, da je zmagovalec tisti, ki v uri in pol zabije več zadetkov. Mirko Mayer pa bi jim iz gol-avta vračal žoge.

Snovalcev oddaje ni zanimalo, kdo so kandidati za predsednika države, kakšno je njihovo razmišljanje, vrednote, pogled na svet ... temveč v čem bi ravnali drugače od predsednika Pahorja.

Komu to ustreza?

Posledica tega je, da po oddaji predvsem o Pahorjevih izzivalcih ne vemo kaj dosti več kot pred njo. Tak koncept soočenja pa ustreza predvsem tistim, ki so brez vsebine in kot resni tekmeci eksistirajo zgolj na poziciji antiPahor.

Vas to na kaj spominja? Res je, na isti princip levica od 2008 naprej dobiva parlamentarne volitve (seveda z drugim antipolitikom v odvračalni vlogi). So strategijo uvozili še na volitve predsednika republike?

Kaj pa je Marjanu Šarcu lažje in učinkoviteje reči, kot to, da bi sam, raje kot tajkuna, ki je obral Sportino, pomilostil očeta s štirimi otroki, ki je oropal banko, najverjetneje zato, da bo lahko poskrbel za svoje otroke?!? Čeprav je izjava sama po sebi abotna in sporoča zgolj intelektualni domet tistega, ki jo je izrekel, volivci tega ne zaznajo. Pred očmi imajo namreč tajkuna, ki je namesto za rešetkami na prostosti, kar mu je omogočil predsednik Pahor. In če boste volili Šarca, se to ne bo zgodilo!

Tak koncept soočenja ustreza predvsem tistim, ki so brez vsebine in kot resni tekmeci eksistirajo zgolj na poziciji antiPahor.

Kaj nakazujejo nastopi kandidatov?

Kljub vsemu iz prvega TV soočenja lahko potegnemo nekatere ugotovitve in pričakovanja glede nadaljnje strategije posameznih kandidatov.

Vidi se, da Borut Pahor ve, kaj ga čaka in ima na napade vnaprej pripravljene odgovore. Svoja ravnanja v vlogi predsednika odločno zagovarja z jasnimi utemeljitvami. Preseneti ali celo stisne v kot ga lahko zgolj kakšen retorični neposrednež, kot je denimo Boris Popovič. Če se seveda za to odloči. In včeraj je Pahorja v nekaterih točkah opozoril, naj se ga raje izogiba. Kot izkušen politik je Borut zagotovo dojel sporočilo.

Kot kaže uvertura, zna s soočenji največ pridobiti prav koprski župan. A njegov domet je seveda limitiran, sploh pa ni tu zato, da bi postal predsednik republike.

Drugače je z Marjanom Šarcem, za katerega prvo soočenje še krepi sum, da se pod žarometi kamer njegova pot navzgor najverjetneje končuje. Morda je vredu fant, dober komik in župan, ampak, resnici na ljubo, človek je nepriljuden. Povedano v žargonu, kamera ga ne ljubi tako kot Boruta Pahorja ali Angelco Likovič.

Prav slednja se je pokazala v več kot v solidni luči. V glavnem je odgovarjala mirno in brzdala svoj vzkipljiv karakter. Na plano so ga zbezali le z vprašanjem, zakaj skriva svoje premoženje. A njen return, naj vzamejo lopate, mešalce, cement ter trdo delajo, da bodo kaj imeli, je vseeno izpadel prej posrečeno, kot kaj drugega.

Ljudmila Novak in Romana Tomc sta bili tokrat še nekoliko bolj zadržani - kot da jima vsebinsko prazna debata ni ustrezala in se jima ni zdelo vredno pridružiti igri metanja pikada v aktualnega predsednika. Zdi se, da to ni njun slog in se bosta v kampanji raje usmerjali nase kot pa na zaletavanje v druge.

Kogar sem pozabil omeniti, v tem soočanju res ni pustil nikakršnega vtisa. Opazno pa je bilo, da Planetovci pred svoje kamere niso povabili kandidatke SLS Suzane Lare Krause in Andreja Šiška.

Izbor gostov je njihova pravica, saj jih ne veže zakon, kot to velja za javno hišo. Kljub vsemu mi je žal, da svoje priložnosti Krausova ni dobila. Navsezadnje jo kandidira nekoč velika, a še vedno tradicionalna slovenska politična stranka.