Podjetniki iz mesne industrije postali veganski podjetniki

V zadnjih letih je več nekdanjih delavcev v mesni industriji ustanovilo zagonska podjetja, ki se osredotočajo na hrano rastlinskega izvora. Njihovi razlogi za novo podjetniško pot so različni, predvsem pa jih vodi možnost večjega zaslužka ali pa ljubezen do živali. BBC je poročal o tem kako so podjetniki iz mesne industrije, čez noč prestopili k proizvodnji hrane za vegane.

V Združenem kraljestvu sta Andy Shovel in Pet Sharman prodala podjetje, ki se je ukvarjalo s prodajo hamburgerjev. Sprva sta razmišljala o ustanovitvi novega podjetja, ki bi se ukvarjalo z recikliranjem odpadkov električnih športnih avtomobilov, nato je pogovor nanesel na alternativne beljakovine.

Spoznala sta, da gre pod vplivom različnih gibanj za hitro, rastočo industrijo, v kateri lahko uporabita tudi svoje izkušnje iz živilske industrije, seveda pa sta morala delo najprej usmeriti v raziskave in razvoj. Nekaj ​​mesecev pozneje je Shovel videl video o piščančjih farmah in o proizvodnji piščančjega mesa. Odločil se je, da zato ne bo več jedel mesa.

Tako je vzporedno s snovanjem podjetja tudi sam šel na pot od ljubitelja piščančjih bederc in nekdanjega delavca v McDonald'su do vegetarijanca, nato vegana. Shovel in Sharman sta ustanovila THIS, blagovno znamko rastlinskih beljakovin, ki je želela biti primerna za mesojedce podprta s trženjem brez obsojanja. »Na samem začetku sem ugotovil, da je v bistvu najboljši način za razorožitev obrambne naravnanosti ljudi ta, da jih poskušam nasmejati,« pravi Shovel v članku za BBC.

Podobnih primerov, ko so podjetniki iz mesne branže prestopili v živalim prijazna podjetja je še veliko, marsikdaj pa je za ta korak potrebna tako finančna kot socialna podpora zato, da se tovrstni podjetniki lažje odločijo za tako imenovana humana delovna mesta – torej tista, ki koristijo tako ljudem kot živalim.

Od domačih živali do rastlin

»Pogosto se mi zdi, da je sprememba posledica nečesa travmatičnega,« pa razmišlja Morgan Salis-Deany. To se je zgodilo v njeni družini, ko je kombinacija zasvojenosti, samomora in druge smrti pomenila, da so se v družini soočili s težko odločitvijo, kaj storiti s svojimi 800 hektarji kmetijskih zemljišč v Teksasu.

Njen dedek in strici so namreč vzrejali krave in piščance na industrijski ravni: skoraj 1000 glav goveda in 12 perutninskih hiš z več kot 55.000 piščanci. »Spomnim se, kako sem hodila v te kokošnjake in mi je bilo težko dihati zaradi ravni amonijaka in ob pogledu na ptice na tleh, ki niso mogle vstati, ker je njihova telesna teža tako velika,« se spominja Salis-Deany. Nato se je zaradi študija preselila v Kalifornijo, po smrti dedka pa sorodniki niso več zmogli obvladovati dela na ogromni posesti.

Zaradi finančnih težav se je skupaj z mamo preselila nazaj in zastavila drugačno pot. Družina se je namreč dolgo imela za ljubitelje živali, vendar je obstajala razlika med njihovo ljubeznijo do psov in konjev ter delom, ki so ga opravljali. Tovrstno rejo so opustili, na novi poti pa je Salis-Deany prejela pomoč od neprofitne organizacije Mercy for Animals, ki ima program, imenovan Transfarmation.

Ta zagotavlja finančno in tehnično pomoč za prehode z industrijske živinoreje v ZDA. Obstajajo še drugi taki projekti. V Švici si na primer kmetje pomagajo pri prehodu iz reje mleka v gojenje ovsa. Salis-Deany je očitno ponosna, ko opisuje različne nove dejavnosti na kmetijskem zemljišču svoje družine. Konopljo, ki so jo začeli gojiti, zdaj sušijo v nekdanjih perutninskih hlevih, drugo perutninsko hišo je spremenila v obrat za gojenje cvetja. Hkrati je postala reševalka živali, predvsem psov, v reševalnem centru Let Love Life. »Vsak dan na kmetiji zavoham kovačnik, žajbelj in druge rastline namesto amoniaka iz koncentriranih piščancev. Okoli sebe vidim več ptic in metuljev,« pravi.

Prehod na povsem drugo vrsto kmetovanja je sicer precej zapleten. Kmetje običajno stopijo v stik s programom na podlagi različnih motivov: finančne težave, želja po boljši kakovosti življenja, iskanje večje avtonomije glede na pogodbeno kmetovanje in zaskrbljenost glede vplivov na okolje ali pogojev za živali.

Izzivi za premagovanje ovir

Razlogi za prehod iz mesne v vegansko industrijo so pogosto tudi finančni. Radikalna sprememba, ki vključuje kmetovanje, kjer so identitete tako tesno povezane z načinom življenja, je lahko še posebej vznemirljiva. Salis-Deany pravi, da je del odlične skupine prostovoljcev in osebja pri reševanju živali, a tudi širše skupnosti, ki ji uspe najti skupni jezik. Ni bilo lahko. Nikoli se ni počutila, kot da pripada vzhodnemu Teksasu, saj meni, da je »tukaj še vedno veliko starega načina razmišljanja, veliko konservativnih idealov«.

Tako kot mnogi drugi vegani je tudi Shovel deležen številnih kritik zaradi svojih pogledov na živalske izdelke. »Včasih se počutim zelo osamljenega, ko gre za mojo ideologijo,« pravi o izogibanju živalskim proizvodom, pojasnjuje. Salis-Deany je kot del majhne mreže kmetov, ki so sodelovali s Transfarmacijo, našla tudi skupnost, ki ji lahko pomaga, da se počuti manj izolirano – čeprav so udeleženci razpršeni po ZDA, a imajo tako večjo možnost mreženja. 

Vegetarijanstvo in veganstvo

Vegetarijanstvo je način življenja, pri katerem človek ne je mesa in se izogiba izdelkom živalskega izvora. Med seboj se ločijo glede na izbor hrane, življenjskega sloga in svetovne nadzore. Vzroki za vegetarijanski način življenja so bili sprva verski, nato filozofski, v zadnjih desetletjih pa tudi zdravstveni (alergije na določeno hrano/surovine), okoljevarstveni in etični, za nekatere pa je vegetarijanstvo tudi modna muha. 

Veganska hrana je postala vse bolj priljubljena po letu 2010. Revija Economist je leto 2019 razglasila za "leto veganov". Verige restavracij so začele označevati veganske izdelke na svojih jedilnikih, supermarketi pa so izboljšali svoje veganske izbor hrane.

Veganska industrija

Svetovni trg ponarejenega mesa je med letoma 2005 in 2010 zrasel za 18 odstotkov, v ZDA pa med letoma 2012 in 2015 za osem odstotkov, na 553 milijonov dolarjev letno. Vegetarijanska mesnica (De Vegetarische Slager), prva znana vegetarijanska mesnica, ki prodaja ponarejeno meso, je bila odprta na Nizozemskem leta 2010, medtem ko je bila prva ameriška veganska mesnica, Herbivorous Butcher, odprta v Minneapolisu leta 2016.

Od leta 2017 je več kot 12.500 restavracijskih verig je začelo ponujati Beyond Meat in Impossible Foods, vključno z prodajnimi mesti Carl's Jr. ki ponujajo lokale Beyond Burgers in Burger King, kjer strežejo Impossible Whoppers. Prodaja rastlinskega mesa v ZDA se je med letoma 2017 in 2019 povečala za 37 %.

Veganski aktivisti

Večina vegetarijancev in veganov ne more uživati mesne hrane zaradi zdravstvenih razlogov ali ne želi uživati zaradi ljubezni do živali, hkrati pa svoj način življenja ne želi vsiljevati drugim.

Toda tudi v tem primeru so se zlasti med vegani pojavili politični aktivisti in veganstvo je za nekatere tudi politično gibanje. Veganski politični aktivisti agresivno napadajo tiste, ki uživajo mesno hrano, jih obtožujejo ubijanja živali in onesnaževanja planeta, čeprav so številne raziskave ugotovile, da je proizvodnja veganske hrane prav tako izjemno neekološka in prispeva k ubijanju živali.