Podnaslavljanje programov RTVS: Spletne aplikacije po oceni ministrstva ne zadoščajo

Samodejno podnaslavljanje programov RTV Slovenija je projekt, ki presega funkcionalnost običajne spletne aplikacije, so v zvezi z milijonsko injekcijo, ki so jo javnemu zavodu namenili za razvoj te storitve, zapisali na ministrstvu za kulturo. Trenutno uporabljeni samodejni transkripti so pogosto nerazumljivi in tudi po izkušnjah uporabnikov niso dovolj, potrebna je nova, strokovna rešitev, pravijo. Po kakšnem ključu na RTVS zanjo potrebujejo milijonski znesek, pa za zdaj niso pojasnili ne na ministrstvu ne na RTVS.

Po pogodbi, ki sta jo marca letos podpisala ministrstvo za kulturo in RTV Slovenija, je bilo projektu samodejnega podnaslavljanja namenjenih 1,2 milijona evrov. Toda pojavljajo se pomisleki, čemu takšna finančna injekcija, če pa takšne storitve na komercialni ravni že obstajajo in če je isto ministrstvo, sicer pod drugim ministrom – Vaskom Simonitijem, za isti projekt sredstva namenilo že leta 2021.

Na ministrstvo za kulturo smo zato poslali dve dokaj specifični vprašanji. V prvem smo spraševali, kakšni so bili rezultati leta 2021 sklenjene pogodbe o razvoju podnaslavljanja televizijskih programov na RTV Slovenija, ki jih je ministrstvo za kulturo tedaj sofinanciralo v višini 32.000 evrov. Zanimalo nas je, ali je bil projekt izpeljan. Poleg tega nas je zanimalo, zakaj ministrstvo za kulturo, če je bil projekt izpeljan, v letošnjem letu namenja dodatnih 1,2 milijona evrov za razvoj iste storitve.

Za odgovor na prvo vprašanje so nas na ministrstvu napotili na RTV Slovenija. Tudi tja smo se z vprašanji o učinkovitosti porabe sredstev obrnili že prejšnji teden, a za zdaj pojasnil ni. Na ministrstvu so tako odgovorili le na dilemo, zakaj namenjajo dodatnih 1,2 milijona evrov za razvoj iste storitve. Pri čemer je zanimivo, da nov denar očitno namenjajo kljub temu, da očitno niso v celoti seznanjeni s tem, kam je šel denar iz prvega razpisa.

»Rešitev presega funkcionalnost običajne aplikacije«

No, na ministrstvu so pojasnili, da je bil RTV Slovenija kot javni zavod za izvedbo projekta izbran, ker je zakonsko določeno, da mora v okviru javne službe posebno pozornost posvečati invalidom in z njimi povezanim vsebinam ter izvajati programske vsebine, namenjene slepim in slabovidnim ter gluhim in gluhonemim v njim prilagojenih tehnikah. Vse to od javnega zavoda zahtevajo tudi evropski standardi in direktive.

»Gre za sistemsko rešitev, ki presega funkcionalnost običajne spletne aplikacije,« so poudarili na ministrstvu. Cilj projekta po njihovih navedbah namreč ni le pretvoriti govor v besedilo, temveč vzpostaviti robustno javno infrastrukturo, ki bi omogočila pripravo kakovostnih, zakonodajno skladnih in jezikovno pravilnih podpisov v realnem času, in sicer na vseh distribucijskih kanalih in do vseh končnih naprav, od televizorjev do spletnih platform in pametnih telefonov.

RTVS denar za projekt le do 2028

Sistem tako ne temelji na komercialni aplikaciji, temveč vključuje nakup in razvoj opreme in programske podpore, usposabljanje specializiranih kadrov, ki izvajajo tehniko ponovne izgovorjave, da zagotovijo razumljive in točne podnapise, upoštevanje jezikovnih in pravopisnih standardov, varno in suvereno upravljanje podatkov ter integracijo v verigo od ustvarjalca do uporabnika, so med drugim navedli na ministrstvu.

Po izteku obdobja kohezijskega sofinanciranja bo RTV Slovenija sistem dolžna vzdrževati in razvijati s sredstvi, ki jih pridobiva za izvajanje javne službe, so še zapisali.

Gre torej za razvojni projekt, ki je veliko več kot najem aplikacije, pač pa se sistem vzpostavlja na novo. Trenutno uporabljeni samodejni transkripti po njihovih navedbah pogosto niso razumljivi, še posebej ne pri prenosih v živo, kjer se pojavljajo narečja, hitri govorci, tuji jeziki in hrupna okolja. »Povratne informacije gluhih in naglušnih uporabnikov jasno kažejo, da tovrstni prepisi niso dovolj, zato RTV Slovenija gradi lasten, napreden sistem, ki bo omogočal resnično dostopne vsebine,« so še navedli.