Podtaknjeno: Če zaprete normirani s. p., boste pet let pri tem omejeni

Slovenski sistem normiranih s. p.-jev je z letom 2026 doživel najobsežnejšo prenovo doslej. Podtaknili so novo in za mnoge podjetnike zelo neprijetno določbo, ki pravi, da podjetnik po zaprtju normiranega s. p. oziroma po izstopu iz sistema ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov pet let ne more ponovno uveljavljati normiranja. Na to je prvi opozoril portal Finance.si. Zanimivo je, da tega niso izpostavili Gospodarska in obrtna zbornica. 

Spremembo uvaja Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR). Zakon je bil sprejet 11. novembra 2025, objavljen v Uradnem listu RS št. 91/25, veljati pa je začel 20. novembra 2025. ZPZR celovito spreminja sistem normirancev, dviguje prihodkovne meje ter bistveno omejuje prehajanje med različnimi režimi obdavčitve.

Osrednje pravilo, ki uvaja petletno prepoved ponovnega vstopa, je zapisano v: I. Spremembe pri vstopu v sistem normiranih odhodkov (zadnji odstavek) ZPZR. Ta določa, da zavezanec, ki preneha opravljati dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, pet davčnih let po izstopu ali prenehanju dejavnosti ne sme ponovno uveljaviti normiranih odhodkov. Pri tem se davčno leto, v katerem pride do izstopa ali zaprtja, ne šteje v petletni rok. Določba velja za vse vrste podjetnikov – za polne, popoldanske, sezonske in občasne s. p.-je – ne glede na razlog izstopa.

Zavezanec, ki preneha opravljati dejavnost ali izstopi iz sistema normiranih odhodkov, pet davčnih let po izstopu ali prenehanju dejavnosti ne sme ponovno uveljaviti normiranih odhodkov. 

Nova ureditev se začne uporabljati 1. januarja 2026. To pomeni, da bo moral podjetnik, ki svoj normirani s. p. zapre na primer marca 2026, do ponovnega uveljavljanja normiranih odhodkov počakati pet polnih davčnih let. V sistem se lahko vrne šele z letom 2032. Zakon vsebuje tudi pomembno prehodno določbo: zavezanci, ki so dejavnost prenehali ali izstopili iz sistema pred letom 2026, petletne omejitve nimajo, zato se lahko v normirani sistem vrnejo brez časovnega bloka, če izpolnjujejo ostale pogoje.

ZPZR prinaša tudi druge pomembne spremembe. Prihodkovni pragovi za normirance se zvišujejo: polni s. p.-ji lahko po novem ostanejo v sistemu do 120.000 evrov letnih prihodkov, popoldanski pa do 50.000 evrov. Pri tem se upošteva povprečje dveh zaporednih let. Če zavezanec preseže povprečje, mora iz sistema izstopiti – izstop ni več stvar izbire. 

Prihodkovni pragovi za normirance se zvišujejo: polni s. p.-ji lahko po novem ostanejo v sistemu do 120.000 evrov letnih prihodkov, popoldanski pa do 50.000 evrov.

Strokovnjaki opozarjajo tudi na več odprtih vprašanj. Nejasno je, ali petletna omejitev velja tudi pri statusnih preoblikovanjih s. p. v družbo z omejeno odgovornostjo ter kako se presoja začasno mirovanje dejavnosti. FURS naj bi ta vprašanja dodatno pojasnil v prihodnjih tolmačenjih.

V praksi nova ureditev najbolj prizadene podjetnike, ki so s. p. odpirali in zapirali glede na obseg dela: freelancerje, izvajalce projektnih del, popoldanske podjetnike in sezonske delavce. Sistem normiranih odhodkov je bil zasnovan kot preprost in fleksibilen režim, zato je bil posebej privlačen za tiste, ki nimajo stalnega obsega poslovanja. Nova pravila pa to fleksibilnost skoraj povsem odpravljajo – zaprtje s. p. ali izstop iz sistema zdaj pomeni dolgoletno izključitev iz režima, ki je številnim omogočal enostavno poslovanje.

ZPZR je tako prinesel celovito prenovo sistema normirancev, vendar prav petletna omejitev ponovnega vstopa izstopa kot sprememba z največjim vplivom na podjetnike. Tisti, ki razmišljajo o zaprtju normiranega s. p., naj se zato pred odločitvijo dobro posvetujejo s strokovnjakom, saj lahko korak, ki je bil nekoč povsem neproblematičen, po novem povzroči dolgotrajne posledice.

Utemeljitev Ministrstva za finance je, da želijo preprečiti zlorabe. Svojo odločitev opravičujejo, da se spreminjajo zgolj pogoji za ugodnejšo davčno obravnavo. Pri tem se zastavlja vprašanje, kaj je vzpodbudno poslovno okolje. Politika Golobove vlade je skregana s podjetništvom. Namesto, da bi FURS lovil tiste, ki dejansko zlorabljajo sistem in davčne obveznosti, so se lotili majhnih podjetnikov, ki začenjajo svoje ideje razvijati in so odvisni od kratkoročnih prihodkov.