Pokojninski sistem: Slaba demografska projekcija za Slovenijo

Starostna piramida kaže, da se bodo večje generacije postopoma upokojevale, medtem ko bo delovno aktivna generacija v prihodnjih petih letih znatno manj številčna. Ob predpostavki enakega selitvenega prirasta bo tako do leta 2060 delovno aktivnih manj kot polovica prebivalcev.

Ob tem je Slovenija sicer po koeficientu starostne odvisnosti primerljiva z drugimi državami v EU. Je pa pri tem Sambt poudaril, da se v povprečju v Sloveniji ljudje upokojujejo prej kot v drugih državah, obenem pa tudi pozneje vključujejo na trg dela. Tako je bil starostni razpon, ko prihodki presegajo potrošnjo, leta 2012 v Sloveniji od 26 do 57 let, kar je znatno manj kot je to obdobje v drugih državah, in ne nazadnje, kot je bilo to v Sloveniji v preteklosti, saj je bilo leta 1983 to obdobje od 20 do 56 let.

Obdobje finančne odvisnosti se v otroštvu predvsem naslanja na zasebne transferje staršev in javne transferje, medtem ko je v obdobju starosti delež zasebnih transferjev zanemarljiv. "Tako da ne moremo govoriti o tem, da delovno aktivna generacija preživlja starejše." Večinoma se ti financirajo iz javnih transferjev, znatno manj pa iz privarčevanih sredstev. Izpostavljenost starostnikov javnim sredstvom pa pomeni, da gre za bistveno ranljivejšo skupino.