Zveza pedagoških društev zapustila posvete, ministrstvo zavrača očitke

Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije se je odločila, da ne bo več sodelovala na strokovnih posvetih o šolski reformi, ki jih organizira ministrstvo za izobraževanje. Ocenili so, da je izbor sodelujočih politično pristranski in da bi lahko razprave služile zgolj potrjevanju vnaprej pripravljenih rešitev. Minister Borut Rončević očitke odločno zavrača in poudarja, da ima pri reformi pomembno vlogo prav pedagoška stroka. Le dan pred odločitvijo zveze je k sodelovanju pri spremembah šolskega sistema na dvodnevnem strokovnem srečanju v Portorožu pozval tudi ravnatelje.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino je danes zavrnilo očitke Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije o politično pristranskem izboru sodelujočih in navideznem vključevanju stroke v pripravo šolske reforme. Zveza je v torek sporočila, da se po udeležbi na prvem strokovnem posvetu umika iz nadaljnjih razprav, saj dvomi o njihovi nepristranskosti in načinu oblikovanja predlogov. Ministrstvo pod vodstvom Boruta Rončevića pa vztraja, da so posveti odprti tudi za kritike in da pri pripravi reforme sodeluje širok krog strokovnjakov. Po podatkih ministrstva se je prvih treh posvetov udeležilo skupno 160 ljudi, med njimi 131 predstavnikov pedagoške stroke oziroma skoraj 82 odstotkov vseh sodelujočih. Med povabljenimi je bila tudi predsednica zveze Danijela Makovec Radovan, ki je že pred tem javno nasprotovala stališčem državne sekretarke Mojce Škrinjar.

Na ministrstvu so poudarili, da so jo povabili prav zato, ker želijo v razpravo vključiti tudi nasprotujoča si mnenja. Ob tem so bili kritični do njenega nastopa na prvem posvetu, kjer naj bi po njihovih navedbah večkrat podvomila o strokovnem znanju drugih sodelujočih in njihovem poznavanju učnih načrtov. Za omizjem so bili poleg nje tri učiteljice, dva direktorja šolskih centrov in izredni profesor Univerze v Mariboru, strokovnjak za didaktiko. »Ne bom pristal na to, da se učitelje in ravnatelje, ki želijo sodelovati, podcenjuje, ponižuje ali diskreditira,« je v današnjem odzivu poudaril Rončević. Minister meni, da je slovensko šolstvo preveč pomembno, da bi odločanje o njegovi prihodnosti prepustili ozkemu krogu posameznikov. Prav učitelji in ravnatelji po njegovem najbolje poznajo vsakdanje težave v šolah, zato morajo imeti možnost neposredno sodelovati pri oblikovanju sprememb.

Na ministrstvu so opozorili še, da so člane reformnih delovnih skupin tudi v preteklosti praviloma imenovali ministri. V njih so po njihovih navedbah pogosto prevladovali predstavniki akademske sfere, učitelji in ravnatelji pa so bili slabše zastopani in redkeje slišani. Tokrat želijo več prostora nameniti prav njihovim izkušnjam iz prakse.

Zveza opozarja na politično pristranskost in pomanjkanje časa za razpravo

V Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije so v torkovi izjavi navedli več razlogov za umik iz posvetov. Opozarili so, da ministrstvo samo določa, katera strokovna združenja bodo sodelovala, s čimer po njenem nastaja tveganje politično pristranskega izbora sogovornikov. Prav tako so opozorili na kratke roke za pripravo. Vabila naj bi udeleženci prejemali le nekaj dni pred dogodki, čeprav razpravljajo o kompleksnih vprašanjih, za katera bi potrebovali poglobljeno analizo raziskovalnih podatkov in strokovnih argumentov. Po oceni zveze tudi trajanje samih razprav ne omogoča dovolj časa za resno soočenje različnih stališč. Posebej problematično se jim zdi, da ni jasno, katere ugotovitve s posvetov bodo dejansko vključene v reformo in na podlagi kakšnih meril bodo sprejete končne odločitve. Po njihovem mnenju obstaja nevarnost, da bi se sodelovanje strokovnih združenj uporabilo predvsem za naknadno legitimacijo rešitev, ki jih je ministrstvo že predvidelo, opozarjajo v zvezi. Zato so predlagali, da bi vodenje razprav in pripravo njihovih povzetkov prevzele neodvisne osebe ali institucije. Ker takšni pogoji po njihovi oceni niso zagotovljeni, je izvršni odbor zveze sklenil, da zveza pri nadaljnjih ministrskih posvetih ne bo sodelovala.

Na ministrstvu očitke zavračajo. Kot so navedli, posveti potekajo na štirinajst dni, vsebinska področja so določena vnaprej, udeleženci pa pred srečanji dobijo ključna vprašanja. Poudarili so tudi, da sodelujoči na omizjih sami razpravljajo in predstavijo svoje ugotovitve ter da od njih ne pričakuje enotnih stališč. Obenem so izrazili obžalovanje, da se je vodstvo zveze odločilo za umik - ter postavili vprašanje, ali takšna odločitev odraža interese vseh društev in njihovih članov.

Rončević ravnateljem predstavil načrte za spremembe šolstva

Spor o sodelovanju stroke je izbruhnil po 35. strokovnem srečanju ravnateljev osnovnih in glasbenih šol, ki je 9. in 10. novembra potekalo v Portorožu. Na srečanju sta udeležence nagovorila Rončević in Mojca Škrinjar, ki sta predstavila izhodišča reforme ter napovedane zakonodajne spremembe. Rončević je ravnateljem povedal, da jih ministrstvo vidi kot ključne partnerje pri pripravi in izvajanju reforme. Ocenil je, da devetletna osnovna šola ni izpolnila zastavljenih ciljev in da se je v zadnjih dvajsetih letih šolski sistem predvsem obremenjeval z dodatnimi vsebinami in nalogami, medtem ko temeljne težave niso bile odpravljene. Poudaril je, da je treba ohraniti dobre rešitve, vendar hkrati odpraviti pomanjkljivosti, na katere že dolgo opozarjajo učitelji in ravnatelji. Po njegovih besedah mora biti cilj reforme predvsem izboljšanje znanja učencev, zmanjšanje administrativnih obremenitev zaposlenih ter večja strokovna avtonomija učiteljev in ravnateljev.

Minister je izpostavil tudi sodelovanje Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, katerega predsednik Sašo Božič je že vključen v strokovne posvete. K sodelovanju je povabil še druge ravnatelje, ki so na portoroškem srečanju na treh delavnicah razpravljali o težavah šolskega sistema in pripravljali predloge za spremembe. Po navedbah ministrstva je bil odziv ravnateljev na ministrov nastop pozitiven, razprave o konkretnih težavah in predlogih pa so se nadaljevale tudi po uradnem delu srečanja. Več tukaj.

Med predlogi osemletka in drugačno ocenjevanje

Škrinjareva je ravnateljem predstavila ključne usmeritve načrtovane reforme, med katerimi so večji poudarek na znanju, jasnejši standardi znanja, zgodnejše opismenjevanje ter spremembe pri ocenjevanju in vzgojnem delovanju šol. Kot je že znano, je med možnostmi, ki jih ministrstvo preučuje, tudi prehod na sodobno osemletno osnovno šolo. Škrinjarjeva je poudarila, da ne gre za vrnitev na nekdanjo osemletko, temveč za drugačno organizacijsko in programsko ureditev osnovnega izobraževanja. Predstavila je še predlog pripravljalnic za otroke priseljence, boljšo podporo učencem z učnimi težavami in nadarjenim ter nadaljnje urejanje podpore otrokom s posebnimi potrebami. Ob tem je opozorila na upad števila učencev. V redne osnovne šole je v šolskem letu 2026/2027 vključenih 185.799 otrok, kar je 3.333 manj kot leto prej. Po navedbah ministrstva bodo demografske spremembe pomembne tudi pri načrtovanju šolske mreže in prihodnji organizaciji pouka.

Rončević je ponovno zagotovil, da reforma ne bo prinesla odpuščanja učiteljev. Ministrstvo napoveduje tudi širitev razprav na regijsko raven, s čimer želi v pripravo sprememb vključiti dodatne predstavnike šol in strokovnih združenj. Za zdaj so bili izvedeni trije od desetih načrtovanih tematskih posvetov. Kljub umiku Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije ministrstvo vztraja, da bo pripravo reforme nadaljevalo z učitelji, ravnatelji in drugimi strokovnjaki, tudi tistimi, ki predlaganim spremembam nasprotujejo.