Ponudniki nastanitev zavračajo vlogo dežurne molzne krave

Mali ponudniki nastanitev izražajo precejšnje presenečenje nad dejstvom, da na ministrstvu že potekajo konkretni pogovori z izbranimi deležniki o delitvi prihodkov od turizma, ne da bi se pred tem kdor koli posvetoval z njimi – tistimi, od katerih se to financiranje dejansko pričakuje. Na ministrstvo so naslovili pismo, v katerem ocenjujejo, da je njihov predlog v nasprotju s koalicijsko zavezo o davčni nevtralnosti in stabilnosti gospodarstva. Poudarili so, da ne morejo biti dežurna molzna krava za raznorazne finančne apetite – že sedaj plačujejo bistveno več davčnih obveznosti kot hotelska panoga.

Pred dnevi smo pisali, da vlada pripravlja nov finančni mehanizem, s katerim želi del prihodkov od turizma usmeriti v ohranjanje kmetijstva in kulturne krajine. Predlog predvideva uvedbo posebnega turističnega evra, ki bi ga plačali ob vsaki turistični prenočitvi, zbrani denar pa bi bil namenjen predvsem podpori kmetijam na območjih z zahtevnejšimi pogoji za kmetovanje ter projektom, ki povezujejo turizem in pridelavo hrane.

Kot smo opozorili, zaenkrat ostaja odprtih več vprašanj: ali bo prispevek neposredno plačeval turist ali turistični ponudniki; kdo bo upravljal zbran denar; po kakšnih merilih bodo sredstva razdeljena med posamezne regije; kateri tipi kmetij bodo upravičeni do podpore ter ali bo sistem dejansko zagotovil pomoč tistim kmetijam, ki imajo najtežje pogoje za delo.

Pobuda je presenetila male ponudnike nastanitev – z njimi se namreč nihče ni posvetoval. »Ob tem nas najbolj presenečajo informacije, da ste o tem že začeli tudi konkretne pogovore, pa vendar očitno le z organizacijami, ki predstavljajo prejemnike tega t. i. turističnega evra za slovensko podeželje in že objavljajo stališča o delitvi teh sredstev, ne pa tudi s tistimi, od katerih to financiranje dejansko pričakujete, saj smo sami za to izvedeli šele iz medijev,« so pisali na pristojno ministrstvo. Opozorili so, da med drugim številna vprašanja odpira utemeljevanje te nove dajatve na turistično takso.

Pravni temelj za pobiranje turistične takse v Sloveniji določa Zakon o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1), na podlagi katerega občine avtonomno določajo višino te namenske pristojbine (praviloma med 1 in 3,13 evra), pri čemer se v nekaterih, predvsem turistično manj razvitih, občinah ta ne pobira. Takse so oproščeni otroci do 7. leta, v starostni skupini med 7. in 14. letom pa je ta polovična. Zato se po opozorilih Združenja sobodajalcev Slovenije tu odpira vprašanje participacije in povečevanja nesorazmerij z občinami, kjer turistične takse ni, v primeru mladostnikov pa bi uvedba nove dajatve končni prispevek lahko več kot podvojila.