Poročila se bosta v ukradeni vili

Vila Tartini. Vir: brdo.si

Že mnogo črnila je bilo v minulih dneh in tednih prelitega o poroki predsednika vlade Roberta Goloba in njegove partnerke Tine Gaber, še (pre)več ga bo prav gotovo v prihodnjih dneh. Razpravo o povodih za ta korak prepuščamo vsakemu posamezniku. So se pa nekateri mediji v preteklih dneh naravnost osladno razpisali tudi o lokaciji, kjer bosta dahnila svoj Da. Resnica je manj idilična od lokacije. Strunjanska vila Tartini, kjer je del otroških let preživljal slavni skladatelj, je bila v času trdega komunizma nacionalizirana (beri ukradena).

Posest družine Tartini je segala vse od obale pa do strunjanskega križa, zajemala pa je prostrane oljčne nasade, solinska polja in ribogojnico. Po vzoru svojih bogatih beneških sodobnikov je imela tudi družina Tartini poleg stalnega domovanja še letno rezidenco, in sicer leta 1700 v Strunjanu zgrajeno vilo.

vila Tartini nekoč

Tartini naj bi tu preživljal otroška leta

Vilo je po družini slavnega italijanskega skladatelja in violinista Giuseppeja Tartinija, ki je živel v 18. stoletju in naj bi prav tu preživljal svoja otroška leta, podedovala družina Vatta. Leta 1900 jo je kupil grof Stadion, do povojnega časa pa je nato večkrat menjala lastnike in najemnike, pričajo zgodovinski dokumenti.

Po mirovnem sporazumu iz leta 1947 je Strugnano postal del Svobodnega tržaškega ozemlja, natančneje njegove cone B, se čimer je neposredno upravljala jugoslovanska vojska. Z londonskim memorandumom iz leta 1954 je celotno območje B prešlo z vojaške uprave na civilno, večina Italijanov pa se je izselila.

Današnjo obliko je vladni protokolarni objekt Vila Tartini s parkom dobil v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Vilo so na mestu prejšnje zgradili med letoma 1956 in 1958, nekaj let potem, ko so jo leta 1950 nacionalizirali. O odvzemu oz. kraji vile priča dokument Izvršilnega odbora Istrskega okrožnega ljudskega odbora Koper z dne 29. junija leta 1950.

vila Tartini nekoč

Pritožba možna, a nima »odložilne moči«

»Zavod za pospeševanje gospodarstva v Kopru se pooblašča, da prevzame v posest, upravlja in nadzoruje vilo 'Tartini' v Strunjanu, last Vidovič Marije, Carnincnich Tereze, Planinec Tereze, Vidovich Helene, Vidovich Luige in Riviera Turist Hotela z vsemi pripadajočimi pravicami in gospodarskimi sredstvi,« lahko beremo v dokumentu.

Kot je še navedeno, je Zavod za pospeševanje gospodarstva dolžan »upravljati to imovino v smislu predpisov odloka o ustanovitvi Zavoda za pospeševanje gospodarstva z dne 29. 3. 1949.« Pripisano je, da je pritožba dopustna v petnajstih dneh, »a nima odložilne moči«.

Arhitekta ohranila zgodovinske elemente

Kljub temu, da sta arhitekta Juta Krulc in Vinko Glanz na mestu nekdanje podeželske vile oziroma letne rezidence družine Tartini zasnovala nov objekt oziroma nadomestno gradnjo, sta izhajala iz zgodovinskih elementov. Novogradnja na mestu vile iz leta 1700 je tako zrasla iz parkovnega organizma baročno zasnovanega italijanskega parka z izjemnimi razgledišči na morje in Piran.

Glanzevo arhitekturo, ki je izhajala iz nasledstva ljubljanske Plečnikove šole, odlikujeta obdelava detajla v notranjščini in kakovostna, le delno ohranjena istodobna oprema. Tako imenovana Glanzeva hiša, kot še imenujejo vilo Strunjan, tako vključuje osnovne tlorisne dimenzije prvotne baročne palače s poudarjenim osrednjim delom in z organizacijo morske zahodne fasade. Upošteva terasasto zasnovo vrta oziroma dostop do hiše, ki stoji na dvignjenem platoju.

vila Tartini nekoč

Cerkvico porušili

Ohranjeno je tudi kamnito stopnišče, ki je od pomola med dvema visokima cipresama nekoč vodilo do cerkvice sv. Bassa. Je vodilo, saj je bila cerkvica po zaplembi leta 1955 porušena. Šlo je za stoletja stari biser, prva cerkvica je na tem mestu stala že okoli leta 1200. Zanjo so skrbele sprva redovnice benediktinke, po njihovem odhodu okoli leta 1221 pa patri benediktinci.

V cerkvici so se domačini zbirali k molitvi, kadar so delali v okoliških vinogradih. Svetišče so ob koncu 14. stoletja prevzeli duhovniki iz Pirana, leta 1463 pa jo je dala obnoviti bogata piranska vdova Osvalda Petronio Barcazza. Po njej je svetišče dobilo ime Barcazza.

Vila Tartini. Vir: brdo.si

Udbovske povezave nekdanjega šefa Krke

Nekdanja posest družine Tartini je danes zavarovano naravno območje v sklopu Krajinskega parka Strunjan, Vila Tartini s parkom pa vladni protokolarni objekt, hkrati pa je na voljo za najem za turistične in zasebne dogodke. Najem vile Tartini za obdobje od petka do nedelje dosega ceno 12.000 evrov.

Čeprav je bila na novo zgrajena v letih 1956–1958, je ohranila ime nekdanje poletne rezidence Tartinijevih. V parku je bil zgrajen velik hotel, danes Hotel Svoboda. Pomenljivo.

Vila Tartini. Vir: brdo.si

Prav tako je pomenljivo, da je imela koncesijo za upravljanje novomeška farmacevtska skupina Krka. Njen nekdanji direktor je po ugotovitvah ekonomista in publicista Rada Pezdirja, sicer avtorja knjige Vzporedni mehanizem globoke države, še kako povezan z nekdanjo tajno politično policijo.

Kot je že pred časom ugotavljal Pezdir, je bil Miloš Kovačič vedno v srčiki udbovske mreže. Lastnoročno naj bi pomagal zakrivati sled za družbenim kapitalom, ki se je razlil v tujino in nato vračal v Slovenijo. Večkrat naj bi Kovačič tam gostil tudi poslovne partnerje iz Rusije.

Sedaj z objektom upravlja JGZ Brdo.

Vila Tartini. Vir: brdo.si
Pri pripravi prispevka je sodeloval dr. Teo Zor.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike