Posebni dogodki življenja, posebna Božja sporočila
» V nekem trenutku življenja se je moja podoba Boga popolnoma sesula. Prišla je preizkušnja in jezila sem se na Boga in ga zapustila. Nisem razumela in ne razumem, zakaj jaz. Po letih borbe z boleznijo, dobivam od Boga sporočila, ki so zelo dragocena. Najmočnejše je to, da me Bog spremlja in podpira vsak dan. Zmorem na poti bolezni in šok nenadne bolezni je postal izvir moči za vsak dan. Ne bojte se šokov.« Tako pripoveduje gospa. Naj njena izpoved spregovori tudi vam.
Ljudje smo zelo zanimivi in večina si želi, da bi bil Bog ljudem vedno na razpolago za pomoč in bi nam dal vse tisto, kar potrebujemo; seveda naj bi bilo to vedno in takoj. Bog naj bi bil nepresahljiv studenec, izvir moči in duha. Dajal naj bi človeku vse, kar potrebuje. V življenju pa tako ni. Blagor tistim, ki imajo vedno močno in trdno vero in jim nobena stvar ne omaje te vere. So nekateri iskalci, ki stalno potrebujejo znamenja od Boga.
Živimo v času spreminjanja in sprememb. Ali se Bog spreminja? Ljudje se spreminjamo in čas, v katerem smo, je živahen, razgiban. Naše poti k Bogu se tudi spreminjajo in sedanji časi so za ljudi izzivalni. Ali Bog pošilja v čas in prostor sporočila, da bi ljudje prepoznali Njegovo pot? Ljudje veliko Božjih znamenj ne vidimo, ali smo zelo kritični do njih in jih tako močno preverjamo, da ne vidimo, da nam Bog hoče nekaj povedati.
Jezusovi učenci so podoba današnjih iskalcev. Z Jezusom so se družili in na gori jim je bilo lepo. Bili so nad njim navdušeni. Želeli so ostati z njim. Želeli so postaviti šotor, da bi bivali skupaj. Še preden to storijo, se Jezus spremeni in vse je bilo svetlo kot močna luč. Njegova oblačila, obraz, vse je izražalo nekaj posebnega. Kristusova spremenitev učencem in nam daje posebno sporočilo. Bog je dal znamenje, da je Kristus Božji in naj se ljudje zavedajo, da ga pošilja na svet in v življenje Bog Oče. Lepo je, da z Jezusom šotorijo, ampak je še več, On, Jezus, je Božji Sin.
Učenci se ustrašijo Božje govorice. Tudi mi se prestrašimo mnogih znamenj, ki jih daje Bog. V dogodku na gori je spremenjena podoba Jezusa sporočilo, da se Božja govorica spreminja. Bog išče različne poti do nas. Bog izbira k nam poti, ki se nam zdijo zelo nevsakdanje in človeku nenavadne.
Učenci so potrebovali presenečenje in šok. Padli so na tla in se prestrašili. Morda v življenju potrebujemo podobna doživetja. Ali je res, da nas mora nekaj šokirati, da bomo spregledali? So trenutki, ko zarežejo v naše dneve, a se ne obrnemo in ne spregledamo, da nas Bog kliče in vabi. Po težjem dogodku v življenju smo nekaj časa prestrašeni, žalostni in veliko govorimo o dogodku. Potem gremo po starem. V sredstvih obveščanja imamo dogodke, ki nas sicer šokirajo, a se ne pustimo nagovoriti. Bog vsak trenutek pošilja po stvarstvu in človeštvu sporočila, da bi videli in prepoznali, da je On navzoč in je z nami na poti.
Ne bodimo ob dogodkih našega življenja površni. Vsak trenutek nosi Božje sporočilo. Ni potrebno iskati neke posebne izrazite trenutke. »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!« S temi čudovitimi besedami, ki vsebujejo ljubezen, zvestobo in spremljanje je predstavljen Jezus, ki se nam daje po mnogih dogodkih in doživetjih vsak dan z namenom, da bi imeli pogum in moč za življenje.
Govorica vsakega življenjskega trenutka je Božja govorica. Ko se v naših dneh nekaj spremeni, nam Bog daje še posebna sporočila. Vsaka življenjska sprememba vzvalovi naš ustaljeni ritem, a Bog nam nekaj sporoča. Potrebno je poslušati in opazovati. Tudi učenci so to doživljali.
Kristusovo sporočilo: »Vstanite in se ne bojte!« je učencem, kljub spremembam že spet tolažba in vedo, da je z njimi in jih ne bo zapustil. Ne bojmo se dogodkov, ki so zelo različni in jih doživljamo kot šokantne. Ti imajo posebno sporočilo iz nebes. Bog nam po njih govori in nas ne pusti samih. Spomnimo se kratke izpovedi gospe na začetku tega razmišljanja.
Na gori našega življenja bodo še mnoge spremembe. Vse imajo sporočilo in namen. Tudi podoba Boga se nam spreminja, a najlepše je to, da ostaja zvest in nam želi, da postavimo z Njim šotor.
Ljudje smo zelo zanimivi in večina si želi, da bi bil Bog ljudem vedno na razpolago za pomoč in bi nam dal vse tisto, kar potrebujemo; seveda naj bi bilo to vedno in takoj. Bog naj bi bil nepresahljiv studenec, izvir moči in duha. Dajal naj bi človeku vse, kar potrebuje. V življenju pa tako ni. Blagor tistim, ki imajo vedno močno in trdno vero in jim nobena stvar ne omaje te vere. So nekateri iskalci, ki stalno potrebujejo znamenja od Boga.
Živimo v času spreminjanja in sprememb. Ali se Bog spreminja? Ljudje se spreminjamo in čas, v katerem smo, je živahen, razgiban. Naše poti k Bogu se tudi spreminjajo in sedanji časi so za ljudi izzivalni. Ali Bog pošilja v čas in prostor sporočila, da bi ljudje prepoznali Njegovo pot? Ljudje veliko Božjih znamenj ne vidimo, ali smo zelo kritični do njih in jih tako močno preverjamo, da ne vidimo, da nam Bog hoče nekaj povedati.
Jezusovi učenci so podoba današnjih iskalcev. Z Jezusom so se družili in na gori jim je bilo lepo. Bili so nad njim navdušeni. Želeli so ostati z njim. Želeli so postaviti šotor, da bi bivali skupaj. Še preden to storijo, se Jezus spremeni in vse je bilo svetlo kot močna luč. Njegova oblačila, obraz, vse je izražalo nekaj posebnega. Kristusova spremenitev učencem in nam daje posebno sporočilo. Bog je dal znamenje, da je Kristus Božji in naj se ljudje zavedajo, da ga pošilja na svet in v življenje Bog Oče. Lepo je, da z Jezusom šotorijo, ampak je še več, On, Jezus, je Božji Sin.
Ne bojmo se dogodkov, ki so zelo različni in jih doživljamo kot šokantne. Ti imajo posebno sporočilo iz nebes.
Bog do človeka izbira nenavadne poti
Učenci se ustrašijo Božje govorice. Tudi mi se prestrašimo mnogih znamenj, ki jih daje Bog. V dogodku na gori je spremenjena podoba Jezusa sporočilo, da se Božja govorica spreminja. Bog išče različne poti do nas. Bog izbira k nam poti, ki se nam zdijo zelo nevsakdanje in človeku nenavadne.
Učenci so potrebovali presenečenje in šok. Padli so na tla in se prestrašili. Morda v življenju potrebujemo podobna doživetja. Ali je res, da nas mora nekaj šokirati, da bomo spregledali? So trenutki, ko zarežejo v naše dneve, a se ne obrnemo in ne spregledamo, da nas Bog kliče in vabi. Po težjem dogodku v življenju smo nekaj časa prestrašeni, žalostni in veliko govorimo o dogodku. Potem gremo po starem. V sredstvih obveščanja imamo dogodke, ki nas sicer šokirajo, a se ne pustimo nagovoriti. Bog vsak trenutek pošilja po stvarstvu in človeštvu sporočila, da bi videli in prepoznali, da je On navzoč in je z nami na poti.
Ne bodimo ob dogodkih našega življenja površni. Vsak trenutek nosi Božje sporočilo. Ni potrebno iskati neke posebne izrazite trenutke. »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje, njega poslušajte!« S temi čudovitimi besedami, ki vsebujejo ljubezen, zvestobo in spremljanje je predstavljen Jezus, ki se nam daje po mnogih dogodkih in doživetjih vsak dan z namenom, da bi imeli pogum in moč za življenje.
Govorica vsakega življenjskega trenutka je Božja govorica. Ko se v naših dneh nekaj spremeni, nam Bog daje še posebna sporočila. Vsaka življenjska sprememba vzvalovi naš ustaljeni ritem, a Bog nam nekaj sporoča. Potrebno je poslušati in opazovati. Tudi učenci so to doživljali.
Kristusovo sporočilo: »Vstanite in se ne bojte!« je učencem, kljub spremembam že spet tolažba in vedo, da je z njimi in jih ne bo zapustil. Ne bojmo se dogodkov, ki so zelo različni in jih doživljamo kot šokantne. Ti imajo posebno sporočilo iz nebes. Bog nam po njih govori in nas ne pusti samih. Spomnimo se kratke izpovedi gospe na začetku tega razmišljanja.
Na gori našega življenja bodo še mnoge spremembe. Vse imajo sporočilo in namen. Tudi podoba Boga se nam spreminja, a najlepše je to, da ostaja zvest in nam želi, da postavimo z Njim šotor.
Duhovni nagovor je povzet po spletni strani www.jezuiti.si . Avtor je p. Benedikt Lavrih
Zadnje objave
[Gledali smo] Najboljši film o Bernardki
19. 4. 2026 ob 19:00
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
[Duhovna misel] Dve poti spoznavanja Boga
19. 4. 2026 ob 6:00
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
18. 4. 2026 ob 23:48
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Ekskluzivno za naročnike
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
AlojzZ
Nikoli ne smemo pozabiti, da nas Bog vodi v Božje kraljestvo, če se mu prepustimo. Včasih kdo pač ni odporen na ugodje pa bi se slabo končalo, včasih pa kdo ni odporen na uboštvo pa bi se tudi slabo končalo. V obeh primerih Bog ustrezno ukrepa. Navadno točno ne vemo, kam sodimo in odtod pride sledeča molitev:
Za dvoje te prosim,
ne odrekaj mi tega, preden umrem:
Hinavščino in lažnive besede oddalji od mene,
ne dajaj mi ne revščine ne bogastva,
dodeljuj mi moj kos kruha,
da te, presit, ne zatajim
in ne rečem: »Kdo je GOSPOD?«
ali da obubožan ne kradem
in ne skrunim Božjega imena.
( Prg 30, 7-9)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.