Poslanka Lena Grgurevič na čelu odbora za pravosodje v DZ v prid predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića napada ustavni red

Danes smo že objavili članek, kako bo vladajoči trojček strank na čelu z Gibanjem Svoboda posegel v pristojnosti sodnega sveta, katerega sedanja sestava članov jim je v napoto. Toda včeraj pozno ponoči je predsednica tega odbora Lena Grgurevič (Gibanje Svoboda) pri razpravi o predlogu zakona o sodnikih prišla na dan z naravnost neverjetnim amandmajem, pisanim očitno posebej za trenutnega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića. Namesto, da bi z vodenjem vrhovnega sodišča zaključil čez dva meseca, ga želijo obdržati na položaju vse do leta 2029. 

Kot je danes razkril portal pozareport, je dala razvpita agresivna predsednica odbora za pravosodje v DZ Lena Grgurovič včeraj v postopek amandma, s katerim bodo drastično spremenili ureditev glede mandata predsednika vrhovnega sodišča. V sedaj veljavnem zakonu o sodniški službi je določeno, da sodniku preneha sodniška služba z upokojitvijo, vendar najpozneje, ko dopolni 70 let starosti. Sprva so na ministrstvu za pravosodje, ki ga vodi Andreja Katič (SD) glede te postavke predlagali le manjšo spremembo in sicer, da imajo sodniki mandat najpozneje s potekom leta, v katerem dopolnijo 70 let starosti. Veljavna in predlagana ureditev se seveda nanašata na vse sodnike, tudi na predsednika vrhovnega sodišča. Toda zdaj se je klika z največjim vplivom v sodstvu odločila, da želijo Miodraga Đorđevića, zastavonošo trde levice, za vsako ceno obdržati na čelu še dobra tri leta. Mandat predsednikov vrhovnega sodišča sicer traja šest let, on pa je bil imenovan januarja 2023. Tedaj je bilo jasno, da mandata ne bo izpeljal do konca, saj bi se moral letos decembra upokojiti - dopolnil bo 70 let starosti. Toda ne, v rokohitrsko akcijo je stopila poslanka Grgurevičeva z amandmajem, ki določa, da sodniška funkcija predsedniku vrhovnega sodišča ne preneha najpozneje pri 70 letih starosti, pač pa bi zanj veljala izjema: njemu bi funkcija prenehala šele z iztekom mandata predsednika vrhovnega sodišča. V konkretnem primeru Miodraga Đorđevića torej šele leta 2029. 

Bizarna obrazložitev

Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec je jasen: gre za napad na ustavni red. Predsednik vrhovnega sodišča je kot sodnik zgolj prvi med enakimi, zanj ne morejo veljati posebna pravila, drugačna kot za vse druge. To je poskus kršitve 22. člena ustave, ki določa enako varstvo pravic. Če bi sprejeli to določbo, bi edino Đorđević med vsemi sodniki v Sloveniji lahko sodil še po 70. letu starosti. Po pisanju Bojana Požarja naj bi ta amandma Grgurevičevi napisala strankarska kolegica in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Po besedah naših virov z ministrstva za pravosodje, pa je šlo za akcijo usklajeno tudi z ministrico za pravosodje Katičevo. Naravnost bizarna je obrazložitev za ta amandma. V njej pravijo, da predsednik vrhovnega sodišča »predstavlja pomemben simbol kontinuitete, razsodnosti in institucionalne modrosti, ki so v trenutnih razmerah za delovanje sodstva izjemno dragocene.« Podaljšanje njegove sodniške funkcije naj bi bilo v javnem interesu, saj menda »prispeva k ohranjanju neodvisnosti in stabilnosti sodnega sistema«. Lahko se vprašamo po razsodnosti tistih oseb, ki so se spomnile takšnih nebuloz po zgledu režima v Severni Koreji. A glede kontinuitete imajo prav. Đorđević je res kontinuiteta v sodstvu in sicer tista, ki ga vleče navzdol. Je simbol tega, kar sodstvo nikakor ne bi smelo biti, pri čemer na vse kriplje brani še enega od akterjev, ki so dodobra umazali slovensko sodstvo - predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani Marjana Pogačnika. Hude kršitve slednjega pri vodenju sodišča je ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (zato je sodni svet zoper njega sprožil postopek razrešitve), pa vendar ga Đorđević vseskozi podpira. Centrom moči levice na čelu z Milanom Kučanom je izrednega pomena, da sodstvo »ostane njihovo«. To je garancija, da bodo določene osebe obsojene, čeprav ne bi smele biti, določene pa ne bodo, čeprav bi morale biti. 

Nekdanji ustavni in vrhovni sodnik Jan Zobec je jasen: gre za napad na ustavni red.

Lex Đorđević

Akcijo za »lex Đorđević« (zakon spisan posebej za določeno osebo) velja gledati tudi z oziroma na nedavno odločitev sodnega sveta pod vodstvom odvetnice Urške Kežmah, ki je izdalo mnenje v prid temu, da bi novi predsednik vrhovnega sodišča postal vrhovni sodnik Damjan Orož in ne sedanja podpredsednica vrhovnega sodišča Marjeta Švab Širok. Slednja bi bila kontinuiteta Đorđevića, poleg tega je tesna prijateljica Katičeve. Orož pa enostavno ni »njihov«, pri čemer poznavalci pravijo, da je svetovnonazorsko sicer bolj levo usmerjen, vendar sodstva ne bi zlorabil v prid katerekoli politične opcije. Lex Đorđević je torej usmerjen tudi v preprečitev izvolitve Oroža na čelo vrhovnega sodišča (predsednike vrhovnega sodišča izvoli državni zbor na predlog pravosodnega ministra oziroma ministrice). Slišati je, da je Đorđevićeva zasebna partnerka Tina Brecelj, ki je svetovalka Đorđevića na vrhovnem sodišču (da, prav ste prebrali) v zadnjem času veliko lobirala na pravosodnem ministrstvu, da je treba »najti rešitev« za Đorđevića. Brecljeva je bila v preteklosti že na politični funkciji državne sekretarke na tem ministrstvu v času Cerarjeve vlade, ko je ministrstvo vodil Goran Klemenčič. Pred nekaj meseci je namreč Đorđeviću padla v vodo funkcija ustavnega sodnika, za katero se je prijavil pri predsednici republike Nataša Pirc Musar. Ta med kandidati za enega od dveh kmalu prostih mest ustavnih sodnikov ni predlagala njega, pač pa se je odločila državnemu zboru v izvolitev predlagati Đorđevićevo nekdanjo ženo vrhovno sodnico Nino Betetto (bila je tudi podpredsednica vrhovnega sodišča) ter vrhovnega sodnika Primoža Gorkiča. Poznavalci pravijo, da se nekdanja zakonca osebno ne razumeta prav dobro, »sta pa na isti partijski liniji«.

 Lex Đorđević je torej usmerjen tudi v preprečitev izvolitve Oroža na čelo vrhovnega sodišča.

Veljati bi začel takoj

Čeprav gre v primeru poskusa vpeljati zakonsko izjemo za Đorđevića za evidentno protiustavno početje, to izvajalcev ne skrbi. V primeru zahteve za presojo ustavnosti novega zakona o sodnikih, bi sedanja sestava ustavnega sodišča to neustavnost pač »požegnala«, ali pa bi enostavno zadevo mlela vse do leta 2029, ko bi se sedanjemu predsedniku vrhovnega sodišča tudi po »lex Đorđević« mandat iztekel. Poslanec SDS Andrej Poglajen je na omrežju X danes sporočil, da je bil amandma s strani Grgurevičeve potihoma vložen med sejo odbora pozno v noč. Ministrica Andreja Katič na vprašanja poslancev SDS, ali ima amandma njeno podporo, ni hotela odgovoriti. Prav tako se o amandmaju ni opredelila Đorđevićeva partnerka Tina Brecelj, ki je na seji odbora predstavljala vrhovno sodišče (!). Ko že izgleda, da vladajoči ne morejo iti še nižje, dokažejo, da lahko. Glasovanje o amandmajih bo še danes. Dodajmo, da so v zakon vgradili, da se konkretno ta amandma začne uporabljati takoj po sprejetju zakona in ne šele leta 2027, kot preostali del. Jasno, saj leta 2027 Đorđević po sedaj veljavni ureditvi več ne bi bil na funkciji.

Ministrica Andreja Katic na vprašanja poslancev SDS, ali ima amandma njeno podporo, ni hotela odgovoriti.