Poslavlja se še ena vlada, odporna na spremembe

Embed from Getty Images
Slovensko gospodarstvo Cerarjeva vlada zapušča v blestečem stanju. Že nekaj let stabilna gospodarska rast, brezposelnost pada, leta 2017 pa smo zabeležili javnofinančni presežek. Celo sneg je že skoraj skopnel in drugi tir bomo po kakšnih desetih referendumih le nekako spravili skozi. Skratka, vse kaže, da bo naš ljubljeni Cerar sestavil tudi naslednjo vlado. Ali pač ne?

Neka precej manj opevana vlada namreč svojega mandata ni ponovila. Čeprav se je leto 2008 končalo s 65 milijoni proračunskega presežka. V letu 2017 je znašal 13 milijonov. Pljunek v morje javnega dolga, ki znaša skoraj 32 milijard. Če upoštevamo rekordno nizke obresti za izposojanje denarja in relativno visoko gospodarsko rast, bi morali vsako leto imeti vsaj nekaj odstotni presežek.

Navkljub izvrstni gospodarski klimi v svetu, ki je za sabo potegnila tudi Slovenijo, se namreč dolg po letu 2008 konstantno povečuje. V letu 2017 je znašal 73,6 % BDP-ja, kar je sicer 5 odstotnih točk manj kot v letu 2016. Problem je v tem, da je znižanje zgolj navidezno, zaradi porasta BDP-ja. V resnici je tudi lani dolg porasel za 107 milijonov.

Če upoštevamo rekordno nizke obresti za izposojanje denarja in relativno visoko gospodarsko rast, bi morali vsako leto imeti vsaj nekaj odstotni presežek.

Odporen na spremembe

Vlada je imela zadostno parlamentarno večino in ugodno gospodarsko klimo, ki je naravnost kričala po sprejetju strukturnih reform. Pa vendar se je premier uspešno uprl vsaki spremembi, ki bi vsaj malce razbremenila gospodarstvo, privabljala tuje naložbe ali vsaj uredila izdatke za zdravstvo.

Če je nekoč nesojeni premier Janković ponujal dvig stopnje DDV-ja, kar je potem izvedla Bratuškova, pa se Cerar ni domislil niti tega, da jo zopet zniža. Tudi NLB-ja ni uspel prodati. Si bomo raje privoščili milijonske kazni, saj smo privarčevali 13 milijonov. Za prihodnjo sanacijo te banke bomo že nekako zbrali.

Čemu bi razbremenili bruto plače in s tem pomagali do višjega neto zaslužka zaposlenih. Koga briga reforma davčnega sistema, kar naj ljudje pošiljajo denar v davčne oaze.

Nalijmo si čistega terana

Pa poglejmo gibanje javnih financ po recesiji 2008. Po presežku tega leta smo v treh letih pridelali približno 5 milijard dolga. Vse do 2017 se je dolg neprestano povečeval. UMAR za naslednje leto že napoveduje umirjanje gospodarske rasti in dokaj jasno je, da bomo leta 2020 ali 2021 zopet v recesiji. Kako smo torej pripravljeni nanjo?

Pričakali jo bomo s štirikrat višjim javnim dolgom kot leta 2008. Sindikati bodo dodali še kakšno milijardo, vlada pa ni zmogla izvesti niti ene samcate strukturne reforme. Strukturni primanjkljaj, ki izloči vplive trenutnega gospodarskega cikla, se bo v celoti pokazal, ko se gospodarska rast ustavi. ZUJF je bil po začetku recesije edini ukrep, ki ga je resnično znižal. Cerarjeva vlada za okrevanje gospodarstva ni naredila ničesar. Zgolj kiti se z vplivom ugodnih ekonomskih razmer v osrednji Evropi. Predvsem v Nemčiji in Avstriji, ki sta strukturne reforme opravili, ko je bilo treba.

Simbolični proračunski presežek je dokaz izjemne sposobnosti slovenskih podjetnikov, ki so navkljub škandalozni vladi uspeli napolniti državno blagajno. Stranke Cerarjeve vlade so v štirih letih prikazale zavidljivo mero lenobnosti. Izguba terana, izjemen trud narediti vse, da se ne bi naredilo nič in izgubljene bitke ustavnega pravnika z upokojencem Vilijem so edini njeni uspehi.

Vlada SMS+SD+DESUS=PRAZEN NIČ. Te stranke v prihodnji vladi nimajo kaj početi.