Povečanje katastrskega dohodka. Nov vladni udarec za slovensko podeželje?

Uredništvo
vir: pixabay.com
Slovenskemu podeželju je vlada na 36. redni seji napovedala nove davčne obremenitve. Za obdobje 2020-2022 je Vlada sprejela novo uredbo o določitvi lestvic katastrskega dohodka, v kateri se ocenjen katastrski dohodek za naslednje triletno obdobje povečuje za 11%, iz 99 milijonov na 109 milijonov.

Povečanje katastrskega dohodka je posledica ekonomske uspešnosti zadnjih let, ki jo vsako leto ocenjuje Statistični urad. Povečanje gre predvsem na račun gozdarstva. S povišanjem katastrskega dohodka pa se povečuje tudi dohodninska obveznost imetnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč. 

Katastrski dohodek se za gozdna zemljišča v prihajajočem triletju povečuje za 25%, za kmetijska zemljišča pa v skupnem znesku ostaja na skoraj isti ravni, so pa razlike vidne pri posameznih kmetijskih panogah. Za kar 74% se zvišuje katastrski dohodek za hmeljišča in 16% za vinograde. Zvišanje gre predvsem na račun zadnjih poslovno zelo ugodnih let. Pri kmetijskih zemljiščih brez posebne rabe in trajne nasade ostaja znesek enak, za oljčnike se katastrski dohodek znižuje za tretjino.

Z zvišanjem dohodka tudi zvišanje davka


Samo zvišanje katastrskega dohodka ne pomeni neposredno zvišanja davka. Posredno pa se ti podatki uporabljajo za druge dajatve. Zvišanje pavšalnega dohodka fizičnih oseb, ki imajo v uporabi kmetijska in gozdna zemljišča, se uporablja za potrebe odmere dohodnine, določitve obveznosti iz zdravstvenega in pokojninskega ter invalidskega zavarovanja, plačevanje gozdnih cest in za druge namene.

KOMENTAR: Uredništvo
Nov udarec za slovensko podeželje
Spremembe katastrskega dohodka, ki imajo v zadnjih letih trend povečevanja, bodo še dodatno obremenile lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč. Že sicer kmetom izrazito nenaklonjena politika, ki jo vodijo zadnje vlade, povzroča propadanje slovenskega podeželja. Z višanjem davščin bo kmetovanje postalo še manj rentabilno, nadaljevalo pa se bo prodajanje kmetijskih in gozdnih zemljišč. Kljub temu, da so po podatkih Statističnega urada v zadnjem letu dohodki kmetijskih zemljišče zrasli za 11%, v to ni všteto delo in trud, ki ga lastniki namenijo za obdelovanje teh zemljišč. Če kmetje nimajo problemov s slabo letino, sušo, točo, divjimi zvermi, žledolomom in drugimi naravnimi nesrečami, pa jim pošteno zaslužen dobiček pobere politika. Vlada pa se očitno ne zaveda dejstva, da kmetje z obdelovanjem kmetijskih zemljišč ohranjajo kulturno dediščino. Prav tako gospodarno ravnanje z gozdovi ne prinaša koristi samo kmetom, ampak tudi širši javnosti, ki lahko te površine prosto uporablja. Politika bo na račun povišanja katastrskega dohodka v državno blagajno dobila nekaj več denarja, vprašanje pa ostaja, koliko od tega bo namenila za razvoj in spodbujanje kmetijske dejavnosti. Ponovno smo lahko priča, da kmetijska politika v rokah levičarjev nadaljuje s tam, kar je počel komunizem - z uničevanjem malega slovenskega kmeta.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Visoki davki, nizka konkurenčnost – kam nas pelje slovenska politika?
  • 16. 01. 2026
Hrvaški ekonomist: Socialna država je največja ekonomska zabloda
  • 13. 02. 2026
Predvolilno mešetarjenje z davki: Slovenci pri plačah pogorimo proti vsem sosedom, podjetja pa selijo sedeže
  • 13. 01. 2026