Povežimo Slovenijo se sestavlja: To so prvi znani obrazi. Kam (ne) bo šel Vladimir Prebilič

Vse bolj aktualna tema postaja politično povezovanje tistih, ki niso aktivno vpleteni v politični boj med trenutno vladno koalicijo in levo opozicijo.

Medtem ko se ta dva pola ograjujeta vsak na svojih okopih, se v Sloveniji razvijajo politični akterji s sorazmerno veliko potencialno močjo, vsak dan pa je več špekulacij, kdo, s kom in zakaj naj bi sodeloval.

Večinoma gre za pobude neparlamentarnih strank in županov, ki imajo v svojem lokalnem okolju velik mobilizacijski potencial, ob uspešnem povezovanju pa lahko posežejo v državno politiko. Čeprav gre za pobude, ki so morda na prvi pogled ideološko nezdružljive, pa večina izmed njih vidi priložnost prav v povezovanju, in ne v izključevanju, s tem pa bi lahko po naslednjih volitvah v slovensko politiko prinesli več stabilnosti in konstruktivnosti.

Kovšca in Počivalšek za gospodarsko-liberalni blok

Ena izmed takšnih pobud je stranka, ki bo predvidoma nastala po združitvi strank SMC Zdravka Počivalška in Gospodarsko aktivne stranke (GAS) predsednika državnega sveta Alojza Kovšce. SMC je trenutno po javnomnenjskih raziskavah pod parlamentranim pragom, GAS pa kljub prepoznavnosti svojega predsednika na parlamentarnih volitvah leta 2018 ni bila posebno aktivna in je dobila 0,35 % glasov.

Kot so sporočili iz SMC, proces združevanja poteka pospešeno. "Stranki sta programsko zelo usklajeni, saj obe sodita v liberalni center in poudarjata politiko odgovornega družbenega in gospodarskega razvoja. Združitveni kongres bo predvidoma potekal prvi vikend decembra," so zapisali.

Hkrati opažajo, da so se druge liberalne stranke radikalizirale in povezale v blok s skrajno levico, zato želijo ponuditi alternativo liberalnim volivcem. Gre torej za stranko, ki bo sledila klasičnim liberalnim vrednotam, kot so sporočili, pa bodo sklepali partnerstva z izvenparlamentarnimi strankami in lokalnimi listami, ki bodo ohranile svojo identiteto na lokalni ravni, a bodo sodelovale v skupnem liberalnem bloku na parlamentarnih volitvah.

Glede imen prihodnjega vodstva in morebitnih poslanskih kandidatov so pri SMC še skrivnostni, a bolj ali manj jasno je, da bo podoba stranke temeljila na dveh močnih posameznikih, torej na Kovšci in Počivalšku. Ne skrivajo pa, da si želijo ostati v državni politiki. Za to bo verjetno potrebna pridružitev širši pobudi: "Ko bo zaključeno oblikovanje močnega liberalnega centra, se bo nova stranka s partnerji pogovarjala tudi o oblikovanju predvolilne koalicije in skupne liste z drugimi sorodnimi projekti, ki so se oblikovali v ljudskem centru," so sporočili.

V tem kontekstu se največkrat omenja pridružitev listi Povežimo Slovenijo (PoS), katere temelje predstavljata stranki SLS in Zeleni Slovenije. Ti so potrdili interes za sodelovanje z novoustanovljeno stranko in sklepamo lahko, da obstaja velika verjetnost, da do tega dejansko pride.

PoS sodeluje preko sredine

Pri PoS so povedali tudi, da zgodbo gradijo na treh jedrih: eno je ljudsko, eno gospodarsko-liberalno (gospodarstvo, podjetniki) in tretje zeleno. Iniciativa tako uvaja sodelovanje čez sredino in stremi za tem, da bi imela desnosredinski, pa tudi levosredninski del, ki bi ga lahko tvoril del sedanjih članov Desusa; govori se predvsem o nekaterih poslancih in kmetijskem ministru Jožetu Podgoršku. Tudi koordinatorka PoS-a Nada Pavšer sodi v levosredinski krog.

PoS napoveduje, da bo predstavil tudi močnega kandidata za mandatarja. Največ se je sicer govorilo o prvem možu Krke Jožetu Colariču, a kot so navedli, pogovori potekajo tudi z drugimi. Povedali so še, da bodo liste oblikovali na podlagi analiz in raziskav.

Koga lahko pričakujemo na njihovi listi? Kandidirala bosta državna sekretarja Andrej Čuš in Monika Kirbiš Rojs, trenutno pa je potrjena kandidatura petnajstih županov; potencialnih županskih kandidatov imajo sicer 54. Med vidnejšimi kandidati omenimo Franca Čebulja in Francija Rokavca ter neodvisnega logaškega župana Berta Menarda. Po do sedaj znanih podatkih celjski župan Bojan Šrot osebno ne bo kandidiral, pogovori pa potekajo v smeri, da naj bi kandidiral predstavnik njegove liste. Enako lahko pričakujemo od župana Ilirske Bistrice Emila Rojca, ki ga je iz svojih vrst pred časom izključila SD.

Od ostalih vidnejših imen lahko izpostavimo še dr. Tino Bregant in dr. Gorazda Pretnarja, ki je nosilec liste na Obali, ter Franca Kanglerja, Ota Pestnerja, Luja Šproharja in Janeza Podobnika. Ob morebitnem prej omenjenem sodelovanju z novonastalo liberalno stranko bo kandidat na PoS-ovi listi tudi Zdravko Počivalšek.

Kandidate bodo določile raziskave

Bo predsednik SLS Marjan Podobnik kandidiral? V javnosti je že večkrat povedal, da kandidatura ni njegov primarni interes, predvsem, ker bi v njegovem matičnem okraju lahko kandidiral župan Iga Janez Cimperman. "Kandidati na listi bodo tisti, katerim bodo raziskave pokazale večjo možnost za uspeh," je povedal Podobnik.

SLS in Zeleni po večini anket v seštevku rezultatov prideta čez parlamentarni prag, a mnogokrat smo že izpostavili dejstvo, da večina raziskav ne meri skupne liste, saj ta nenazadnje še ni do konca oblikovana in se v političnem prostoru še ni "marketinško" profilirala. Za orientacijo, raziskava, ki jo je za Domovino nedavno izvedel Episcenter, je PoS-u pokazala 2,7 % med vsemi vprašanimi anketiranci, kar je manj, kot navadno znaša seštevek nosilnih strank.

Prebilič ne želi v parlament za vsako ceno

Eden najvidnejših lokalnih politikov, ki je nakazal željo po vstopu na državni parket, je kočevski župan Vladimir Prebilič. Medtem ko obstaja velika verjetnost, da bosta Kovšca in Počivalšek sodelovala s PoS-om, Prebilič zaenkrat ostaja samostojnejši: kakšna je njegova vizija povezovanja in v kakšno zgodbo pravzaprav sodi?

"Moja želja po vstopu v državno politiko ni tako brezpogojna, kot mogoče to želi kdo predstaviti," je povedal za Domovino in pojasnil, da je o državni politiki s še nekaterimi župani začel razmišljati, ker se z nekaterimi stvarmi ne strinjajo.

Mediji so Prebiličevo župansko pobudo večkrat povezovali z morebitno novo stranko, katere prvi obrazi bi bili predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel in mariborski župan Saša Arsenovič, a kočevski župan sodelovanje v tej zgodbi zavrača: "Mi smo se s temi ljudmi pogovarjali, a zmotilo je to, kar so potem nekateri mediji hoteli povzeti, in sicer, da bi mi neko (recimo temu) stranko pripravili do neke mere, potem pa bi na čelo te stranke stopil tretji človek, nekdo od teh, ki ste jih sedaj našteli. To za nas ni rešitev."

Bi se županska iniciativa pridružila kateri od že obstoječih zgodb? Prebilič takšno možnost zavrača, saj po njegovih besedah ne želijo biti instrumentalizirani niti z ene niti z druge strani, pač pa želijo avtonomno zgodbo z ljudmi, ki se z državno politiko še niso aktivno ukvarjali. Obenem zavrne tudi namigovanja o predvolilnem sodelovanju s stranko Z.dej nekdanjega okoljskega ministra Jureta Lebna, kot tudi z Našo deželo Aleksandre Pivec.

Prebilič je v preteklosti izrazil nezadovoljstvo tako s KUL opozicijo kot z vladno koalicijo; spomnimo, pred leti se je razšel z SD-jem in ustanovil svojo lokalno listo. Kdo bi po njegovem potemtakem lahko bil potencialni parlamentarni partner županske stranke? "Potrebno se bo pogovarjati z vsemi ljudmi, ki bodo vstopili v parlament. Drža, kdo se s kom ne bo pogovarjal, ni konstruktivna. Politiki smo se dolžni usklajevati in vsaj poslušati; s kom se dogovorimo, je druga stvar."

Povezovali bi se na podlagi programskih izhodišč in kompatibilnosti z ostalimi strankami. "Vsekakor ne bi kar eliminiral enih ali drugih; prav je, da se išče nek prostor za iskanje konsenza," meni, in zaključi: "Moti to, da ni več dialoga. Smo v fazi obstruiranja in onemogočanja enkrat enega, drugič drugega. Menim, da to zreli politični eliti ne pritiče."

Konkretnih imen sodelujočih v iniciativi zaenkrat še ne navajajo; pred časom sta bila javno izpostavljena le župana Hrastnika Marko Funkl in Šentjurja Marko Diaci, a oba sta tudi poudarila, da v sedanji ureditvi, ko sta funkciji župana in poslanca nezdružljivi, preferirata županski stolček. jasno je le, da pobudo v tem trenutku podpira 16 županov.