Povprečni delovni čas v Evropi: koliko delamo Slovenci v primerjavi z drugimi državami?
Povprečno število delovnih ur na teden se v Evropi zelo razlikuje. Zlasti države, v katerih je več zaposlenih s krajšim delovnim časom, so poročale o krajših povprečnih delovnih tednih.
Koliko ur na teden delate? Novi podatki Eurostata, uradnega statističnega urada EU, kažejo, da se povprečni delovni čas v Evropi od države do države zelo razlikuje.
Vzorci dela so se v zadnjih letih spremenili. Med pandemijo covida-19 se je v EU povečala stopnja dela od doma. Nekatera podjetja zdaj ponujajo prožnejše možnosti za delo na daljavo.
V več državah se preizkušajo tudi štiridnevni tedni z enako delovno obremenitvijo. Leta 2022 so zaposleni v EU, stari od 20 do 64 let, v povprečju delali 36,2 ure na teden. To je bilo 24 minut manj kot leta 2019, ko so bili podatki pred pandemijo.
Leta 2022 je bilo povprečno število dejanskih tedenskih delovnih ur na glavnem delovnem mestu v EU od 32,4 ure na Nizozemskem do 39,7 ure v Grčiji in Romuniji. To je vključevalo tako delavce s polnim delovnim časom kot delavce s krajšim delovnim časom, stare od 20 do 64 let.
Če primerjamo evropske države, za katere so ti podatki na voljo, je imela leta 2020, ko so bili na voljo zadnji podatki, najdaljši delovni teden Turčija, in sicer 42,9 ure.
Turčiji sta sledili Črna gora (42,8 ure, podatki za leto 2020) in Srbija (42,3 ure). To so države, katerih povprečni delovni tedni so daljši od 40 ur. Grčiji in Romuniji so sledile Poljska (39,5 ure), Bolgarija (39,2 ure) in Severna Makedonija (39 ur). Vse to kaže, da imajo prebivalci balkanskih držav najdaljše povprečne delovne ure na teden.
Na seznamu držav z najkrajšim povprečnim delovnim tednom v letu 2022 je Nizozemska (32,4 ure), sledijo ji Avstrija (33,7 ure), Norveška (34,1 ure) ter Danska in Nemčija (obe 34,6 ure).
Združeno kraljestvo (36,4 ure v letu 2019) je imelo enako število povprečnih delovnih ur kot EU. Francija in Italija (obe 36,2 ure) sta imeli nekoliko nižje vrednosti kot EU. Prebivalci Španije so delali 36,5 ure na teden, kar je bilo le 6 minut več od povprečja EU.
Različne pravne ureditve in značilna dolžina delovnih tednov lahko vplivajo na to, koliko ur na teden ljudje v povprečju delajo. Še pomembneje je, da na rezultate vplivajo različni deleži delavcev s krajšim delovnim časom v posameznih državah. Eurostat je ugotovil, da so države z večjim deležem delavcev s krajšim delovnim časom poročale o krajših povprečnih delovnih tednih za celotno število zaposlenih.
Povprečni delovni tedni med državami EU se razlikujejo glede na vrsto zaposlitve, in sicer s polnim ali krajšim delovnim časom. Pri zaposlitvi s polnim delovnim časom se je povprečni delovni teden gibal od 37,4 ure na Finskem do 41,3 ure v vseh državah EU leta 2022.
Če upoštevamo države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in države kandidatke za članstvo v EU, ima najdaljši povprečni delovni teden Turčija (46 ur), sledijo Srbija (43,5 ure) ter Črna gora in Švica (obe 43,4 ure).
Združeno kraljestvo (41 ur, podatki za leto 2019) in Nemčija (39,5 ure) sta imeli med delavci s polnim delovnim časom višji povprečni delovni čas kot EU (39,3 ure), medtem ko so imele Italija (39,2 ure), Španija (39,1 ure) in Francija (38,7 ure) nižje vrednosti.
Pri zaposlitvah s krajšim delovnim časom se je povprečni delovni teden v državah EU leta 2022 gibal od 17,8 ure na Portugalskem do 27 ur v Romuniji. Povprečje EU je bilo 21,8 ure.
Zaposleni s krajšim delovnim časom so v Franciji delali 22,8 ure, v Nemčiji 21,4 ure in v Združenem kraljestvu 20,2 ure. Najkrajši povprečni delovni teden v tej kategoriji je imela Turčija (17,4 ure).
V evropskih državah obstajajo precejšnje razlike med spoloma v povprečnem delovnem tednu. To vključuje tako polno zaposlene osebe kot osebe, zaposlene s krajšim delovnim časom, stare od 20 do 64 let.
Med razlikami med spoloma je bilo leta 2022 v vseh državah za moške delavce značilno, da so imeli daljše povprečne delovne tedne kot ženske delavke. Največja razlika med državami EU je bila na Nizozemskem, kjer je razlika znašala 8,5 ure.
Največja razlika v vsej Evropi je bila v Švici, in sicer 9,7 ure, medtem ko je bila najkrajša razlika zabeležena v Bolgariji, in sicer 0,5 ure. Povprečna vrzel v EU je bila 5,1 ure.
Povprečno število delovnih ur na teden na glavnem delovnem mestu za moške in ženske (2022) (delavci s polnim in krajšim delovnim časom, stari od 20 do 64 let)
Med moškimi je bil najkrajši povprečni delovni teden na Nizozemskem in Norveškem (oboje 36,4 leta), najdaljši pa v Turčiji (44,8 ure). Povprečje EU je bilo 38,4 ure, največ delovnih ur na teden v EU pa so imeli moški v Grčiji, in sicer 41,7 ure.
Med ženskami je bil najdaljši povprečni tedenski delovni čas v Črni gori (41,7 ure). Povprečje EU je bilo 33,6 ure. Ženske na Nizozemskem (27,9 ure) so imele najkrajši povprečni delovni teden v EU, medtem ko je bil v Romuniji (39,3 ure) najdaljši.
Koristen kazalnik je tudi delež zaposlenih oseb, ki delajo 49 ur na teden ali več, tako s polnim kot s krajšim delovnim časom. V EU je leta 2022 7,4 odstotka zaposlenih oseb na svojem glavnem delovnem mestu delalo dolge ure.
V državah EU se je ta delež gibal od 0,7 odstotka v Bolgariji do 12,6 odstotka v Grčiji. Če upoštevamo še druge evropske države, je bila najvišja stopnja v Turčiji (28,1 odstotka), sledita ji Združeno kraljestvo in Islandija, kjer je 14,1 odstotka zaposlenih delalo 49 ur ali več na teden.
Koliko ur na teden delate? Novi podatki Eurostata, uradnega statističnega urada EU, kažejo, da se povprečni delovni čas v Evropi od države do države zelo razlikuje.
Vzorci dela so se v zadnjih letih spremenili. Med pandemijo covida-19 se je v EU povečala stopnja dela od doma. Nekatera podjetja zdaj ponujajo prožnejše možnosti za delo na daljavo.
V več državah se preizkušajo tudi štiridnevni tedni z enako delovno obremenitvijo. Leta 2022 so zaposleni v EU, stari od 20 do 64 let, v povprečju delali 36,2 ure na teden. To je bilo 24 minut manj kot leta 2019, ko so bili podatki pred pandemijo.
Katere države imajo najdaljši in najkrajši delovni čas?
Leta 2022 je bilo povprečno število dejanskih tedenskih delovnih ur na glavnem delovnem mestu v EU od 32,4 ure na Nizozemskem do 39,7 ure v Grčiji in Romuniji. To je vključevalo tako delavce s polnim delovnim časom kot delavce s krajšim delovnim časom, stare od 20 do 64 let.
Če primerjamo evropske države, za katere so ti podatki na voljo, je imela leta 2020, ko so bili na voljo zadnji podatki, najdaljši delovni teden Turčija, in sicer 42,9 ure.
Turčiji sta sledili Črna gora (42,8 ure, podatki za leto 2020) in Srbija (42,3 ure). To so države, katerih povprečni delovni tedni so daljši od 40 ur. Grčiji in Romuniji so sledile Poljska (39,5 ure), Bolgarija (39,2 ure) in Severna Makedonija (39 ur). Vse to kaže, da imajo prebivalci balkanskih držav najdaljše povprečne delovne ure na teden.
Na seznamu držav z najkrajšim povprečnim delovnim tednom v letu 2022 je Nizozemska (32,4 ure), sledijo ji Avstrija (33,7 ure), Norveška (34,1 ure) ter Danska in Nemčija (obe 34,6 ure).
Združeno kraljestvo (36,4 ure v letu 2019) je imelo enako število povprečnih delovnih ur kot EU. Francija in Italija (obe 36,2 ure) sta imeli nekoliko nižje vrednosti kot EU. Prebivalci Španije so delali 36,5 ure na teden, kar je bilo le 6 minut več od povprečja EU.
Polni delovni čas v primerjavi s krajšim delovnim časom
Različne pravne ureditve in značilna dolžina delovnih tednov lahko vplivajo na to, koliko ur na teden ljudje v povprečju delajo. Še pomembneje je, da na rezultate vplivajo različni deleži delavcev s krajšim delovnim časom v posameznih državah. Eurostat je ugotovil, da so države z večjim deležem delavcev s krajšim delovnim časom poročale o krajših povprečnih delovnih tednih za celotno število zaposlenih.
Povprečni delovni tedni med državami EU se razlikujejo glede na vrsto zaposlitve, in sicer s polnim ali krajšim delovnim časom. Pri zaposlitvi s polnim delovnim časom se je povprečni delovni teden gibal od 37,4 ure na Finskem do 41,3 ure v vseh državah EU leta 2022.
Če upoštevamo države Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) in države kandidatke za članstvo v EU, ima najdaljši povprečni delovni teden Turčija (46 ur), sledijo Srbija (43,5 ure) ter Črna gora in Švica (obe 43,4 ure).
Združeno kraljestvo (41 ur, podatki za leto 2019) in Nemčija (39,5 ure) sta imeli med delavci s polnim delovnim časom višji povprečni delovni čas kot EU (39,3 ure), medtem ko so imele Italija (39,2 ure), Španija (39,1 ure) in Francija (38,7 ure) nižje vrednosti.
Pri zaposlitvah s krajšim delovnim časom se je povprečni delovni teden v državah EU leta 2022 gibal od 17,8 ure na Portugalskem do 27 ur v Romuniji. Povprečje EU je bilo 21,8 ure.
Zaposleni s krajšim delovnim časom so v Franciji delali 22,8 ure, v Nemčiji 21,4 ure in v Združenem kraljestvu 20,2 ure. Najkrajši povprečni delovni teden v tej kategoriji je imela Turčija (17,4 ure).
Razlike med spoloma v delovnem času
V evropskih državah obstajajo precejšnje razlike med spoloma v povprečnem delovnem tednu. To vključuje tako polno zaposlene osebe kot osebe, zaposlene s krajšim delovnim časom, stare od 20 do 64 let.
Med razlikami med spoloma je bilo leta 2022 v vseh državah za moške delavce značilno, da so imeli daljše povprečne delovne tedne kot ženske delavke. Največja razlika med državami EU je bila na Nizozemskem, kjer je razlika znašala 8,5 ure.
Največja razlika v vsej Evropi je bila v Švici, in sicer 9,7 ure, medtem ko je bila najkrajša razlika zabeležena v Bolgariji, in sicer 0,5 ure. Povprečna vrzel v EU je bila 5,1 ure.
Povprečno število delovnih ur na teden na glavnem delovnem mestu za moške in ženske (2022) (delavci s polnim in krajšim delovnim časom, stari od 20 do 64 let)
Med moškimi je bil najkrajši povprečni delovni teden na Nizozemskem in Norveškem (oboje 36,4 leta), najdaljši pa v Turčiji (44,8 ure). Povprečje EU je bilo 38,4 ure, največ delovnih ur na teden v EU pa so imeli moški v Grčiji, in sicer 41,7 ure.
Med ženskami je bil najdaljši povprečni tedenski delovni čas v Črni gori (41,7 ure). Povprečje EU je bilo 33,6 ure. Ženske na Nizozemskem (27,9 ure) so imele najkrajši povprečni delovni teden v EU, medtem ko je bil v Romuniji (39,3 ure) najdaljši.
Delate 49 ur na teden ali več?
Koristen kazalnik je tudi delež zaposlenih oseb, ki delajo 49 ur na teden ali več, tako s polnim kot s krajšim delovnim časom. V EU je leta 2022 7,4 odstotka zaposlenih oseb na svojem glavnem delovnem mestu delalo dolge ure.
V državah EU se je ta delež gibal od 0,7 odstotka v Bolgariji do 12,6 odstotka v Grčiji. Če upoštevamo še druge evropske države, je bila najvišja stopnja v Turčiji (28,1 odstotka), sledita ji Združeno kraljestvo in Islandija, kjer je 14,1 odstotka zaposlenih delalo 49 ur ali več na teden.
Zadnje objave
Na Iliriji kot da plavaš v Ankaranu, kadar je veliko morske trave
30. 4. 2026 ob 17:48
Veronika Lestan umorjena, ker je zavračala sodelovanje z OF
30. 4. 2026 ob 17:00
Bodo sprejeli zakon o odpravi škodljivih zakonov Golobove vlade?
30. 4. 2026 ob 14:41
Energija glavni krivec za rast inflacije v evrskem območju
30. 4. 2026 ob 14:10
Občutno višja inflacija v aprilu – dosegla 3,4 %
30. 4. 2026 ob 11:41
Ekskluzivno za naročnike
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Zbogom razum, dobrodošla pripadnost
29. 4. 2026 ob 12:00
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
8 komentarjev
LojzeP
Pravzaprav je bolj pomembno vprašanje - kaj v tem času naredimo? Moje mnenje je, da smo (v povprečju) grozno neučinkoviti.
Sonatine
Marsikaj je odvisno tudi od vrste dela, ki ga posameznik opravlja, ter dolžine plačanega odmora za kosilo. V Angliji npr. ni nič neobičajnega delati po 10 ur na dan (tudi sobote, včasih nedepje), je pa vmes 2 uri plačanega odmora za malico. Zato je efektivni delovni čas seveda tam nekje 8 ur. Podobno v nekaterih drugih državah. In je delo po takšnem dveurnem odmoru lažje. Intenzivno delo celih 8 ur z plačanim zgolj 30-minutnim odmorom za malico je meni osebno težje, veliko bolj izčrpa, stres je višji, tveganje za obolenja pa tudi, saj je 30 minut dovolj zgolj za to, da kaj na zelo hitro vržeš vase (nimamo vsi menz z okusno pripravljenimi toplimi obroki), ponavadi najbolj nezdravo hrano, posledice pa se pokažejo čez čas. Naš sistem se mi zdi zgrešen, saj človek v osmih urah, pogosto pa še nekaj ur čez, nima prave možnosti zdravega obroka in predvsem tudi dovolj časa, da ga v miru in brez stresa zaužije. Potem pa sledi "znažiranje" ob petih, šestih popoldan, ko se človek ves že trese od lakote. Ne vem, no. Raje delam dpje v dan z več odmora (nominalne ure ostanejo iste), kot pa si iz dneva v dan gradim hude in nepovratne kronične bolezni, od sladkorja do srčno-žilnih obolenj in obolenj prebavnega trakta. Ampak mi v Sloveniji (plus ves Balkan) delamo točno to, čemur se je razviti svet že zdavnaj odrekel. Smo pač Butale. O večji poyencialni produktivnosti zdravega in na delovnem mestu zadovoljnega človeka niti ni potrebno razpravljati.
Peter Klepec
Ce po tej statistiki skoraj najvec delajo Crnogorci, potem nekaj ne stima. Res pa pise „cas na delovnem mestu“ in ne „opravljanje dela“.
Sonatine
Vcasih smo rekli: " Ustani radni narode Crne gore, 12 je sati." Tudi vsi poznamo tisto o Crnogorcu, ki počiva pod drevesom, in naenkrat začne klicati: "Kate, Kate, donesi otrov protiv zmije!". " Pa jel'l te ugrizla??" " Nije još, ali evo je, ide!" Tako da ne vem, no, kako je s temi delavnimi Crnogorci. Da ni to spet neka "al evo je, ide" statistika? V stilu, kako dolgo spiš na delovnem mestu preden se spraviš domov (če sploh). Doma je vendar treba plačati elektriko, pa ogrevanje,... ;)
Mitja
Bi bilo zanimivo vedeti ali je v čas dela vključen tudi čas za malico (kosilo), ker vem da se ureditve po državah razlikujejo
Andrej Muren
Mislim, da bo najpametneje, če bomo v Sloveniji obdržali do nadaljnjega kar sedanjo dolžino delovnega časa, ni prekratka niti predolga.
Vera
Vidimo lahko kako je sama delovna efektivnost oz. dodana vrednost neodvisna od 'prigaranih' ur. Delaš ko črna živina, pa vse skup nič narejeno. Razvitejše države, z večjim redom, večjo delovno (samo)disciplino, boljšimi delovnimi pogoji in verjetno višje izobraženim in primerneje usposobljenimi delavci, imajo v povprečju manj delovnih ur na teden. Zato je prisiljena in predvsem zastarela agenda Levice (inu Svobode), da je treba uvesti obvezno štempljanje prisotnosti ter močnejši inšpekcijski nadzor (Lukić pa taki) strel v napačno smer. Uspešne države so tu mnogo bolj sodobne.
Kraševka
Res je.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.