Poznavalci politike Damijanovi koaliciji ne dajejo veliko možnosti
Kako blizu je Jože P. Damijan, da s podporo levih interesnih zaledij zbere potrebnih 46 glasov ter spodnese Janševo vlado? Kako kompetenten kandidat je profesor ekonomije? In kje so šibke točke v sedanji koaliciji, ki bi omogočile projekt KUL?
Ta vprašanja smo zastavili političnim komentatorjem in analitikom, ki sodelujejo v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov.
Pred slabim mesecem je ekonomist Jože P. Damijan štirim strankam leve opozicije ponudil sebe kot tehničnega mandatarja, ki bi jih ponovno popeljal na oblast.
Šarec, Fajonova, Mesec in Bratuškova so se s predlogom Damijana in podpisnikov - eminentnih predstavnikov leve interesne sfere - strinjali. Skupaj so napovedali, da bodo za zložitev kock potrebovali kakšna dva meseca.
A za izvedbo konstruktivne nezaupnice potrebujejo vsaj 7 oziroma 8 glasov iz vrst aktualne koalicijske sestave. V ta namen so stranke SMC, DeSUS in NSi prejšnji teden povabili na pogovor ter jim poslali osnutek programskega načrta, kaj bi skupaj počeli do konca mandata 2022. Povzeli smo ga v tej novici.
Do zdaj povabljenci kakšnega pretiranega navdušenja, da bi zamenjali partnerstvo, niso izkazali. Pa vendarle, kakšne so možnosti, da Damijanu in ljudem, ki stojijo za njim, politični projekt Koalicije ustavnega loka uspe?
Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, dr. Žiga Turk, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, mag. Sebastjan Jeretič, Aljuš Pertinač, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Luka Lisjak, Marko Pavlišič, Bojan Požar, Sašo Ornik, Marko Balažic, Rok Čakš
Poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu, večinoma pravijo, da so možnosti za to majhne (7), oziroma nikakršne (4). Zgolj dva menita, da so realne, prav nihče pa, da je možnost uspeha KUL, da prevzame oblast, velika.
"Glede na izjave predstavnikov SMC in DeSUS, da v tej koaliciji uspešno izvajajo svoj program in so odnosi korektni, so napovedi nekaterih predstavnikov opozicije, da so blizu 46. glasu, vsaj čudne," meni mag. Sebastjan Jeretič. Kot pravi izkušeni operativec, mogoče pričakujejo nakup koalicijskih poslancev “po Hofer ceni”.
Podobno razmišlja politični bloger Sašo Ornik. Da bi razumeli Koalicijo ustavnega loka, moramo po njegovem razumeti dinamiko v opoziciji. "Opozicijske stranke so se sprijaznile z bivanjem v opoziciji, a pritisk medijev in aktivistov nanje, naj nekaj naredijo, je bil ogromen," opozarja. Čeprav so možnosti za neko novo večino v Državnem zboru minimalne, pa vendarle aktivnosti Jožeta P. Damijana dajejo občutek, da se nekaj dogaja, da je premik mogoč in to je čisto dovolj.
Nekdanji politični svetovalec in aktualni direktor Zavoda Iskreni, Igor Vovk, meni, da je KUL vstopil na areno zelo NEKUL. "Prišli so ob nepravem času, na nepravo mesto - za povrh še nepravi ljudje." Prepričan je namreč, da si nihče, niti nasprotniki te vlade ne želijo politične spremembe v tako kočljivi situaciji. "V teh resnih časih državljani pričakujemo predvsem to, da se deluje enotno v želji po preživetju s čim manj žrtvami. KUL pa izžareva izključno svojo željo po oblasti," pravi Vovk in dodaja, da tu ni niti kančka pogleda na dobrobit državljanov in države.
Profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček pa poudarja, da kolikor so doslej znane temeljne vsebinske točke KUL, lahko rečemo, da gre za zelo splošne politične cilje, pod katere bi se pravzaprav podpisal skorajda vsak politik. "Bolj natančnih vsebinskih ciljev skoraj ne poznamo, kolikor pa je mogoče sklepati iz izjav g. Damjana, pa lahko vidimo, da gre tudi pri KUL za skorajda iste politike, ki jih je na mizo postavila že sedanja vlada."
Zato, izpostavlja profesor, ni zelo jasno znano, kaj novega prinaša KUL, razen seveda tega, da so se ponovno združili partnerji, ki so v začetku leta (sprti) šli vsak na svojo stran, pod vodstvom osebe povsem brez vsakršne politične legitimnosti.
"KUL bi lahko imel prihodnost, če bi bilo jasno, da gre za politični projekt, ki cilja na zmago na naslednjih volitvah. Ker vse kaže in se tudi ključni akterji ne trudijo zanikati, da gre za ad hoc poskus menjave oblasti in povrnitve pred kratkim izgubljenih pozicij potem pa, kar bo pa bo, nima možnosti za uspeh," je do projekta, kot je zastavljen, skeptičen voditelj Faktorja Aljuš Pertinač.
Po besedah profesorja s Fakultete za uporabne družbene študije, Dr. Matevža Tomšiča, je ta koalicija značilen produkt postkomunistične globoke države, se pravi tistih, ki bi želeli ves čas vladati, ne glede na volilne rezultate. "Zato so za njeno vodenje izbrali človeka, ki je tako rekoč idealen za to, da igra vlogo marionete," pravi. "Menim sicer, da ta koalicija nima dosti možnosti, da zruši Janševo vlado. Vseeno pa gre pri tem rušenju vlade v danem trenutku za škodljivo in neodgovorno početje, saj spodkopava napore za zajezitev epidemije koronavirusa," dodaja.
"Se kar strinjam z dr. Dejanom Verčičem v intervjuju za Domovino, saj sem to takrat opazil in napisal tudi sam: "Drža Šarca, Fajonove, Bratuškove in Mesca na tisti predstavitveni tiskovni konferenci KUL je povedala, dokazala, da niti sami ne verjamejo v ta projekt," ocenjuje novinar Bojan Požar.
Pa je Jože P. Damijan človek potrebnih kapacitet za vodenje slovenske vlade v takšnih težkih okoliščinah, sploh ob upoštevanju, da za njim ne stojijo glasovi volivcev preko poslancev državnega zbora, izvoljenih na njegovi stranki ali listi?
Sodelujoči poznavalci politike v njegove mandatarske reference večinoma niso prepričani. Devet od štirinajstih jih celo meni, da je Jože Damijan za mandatarja "povsem nekompetenten", še trije pa, da je "bolj nekompetenten". Zgolj dva menita, da je precej kompetenten in nihče, da je povsem kompetenten.
"Jože P. Damijan bi kot ekonomist lahko vedel, da so koncepti nacionalizacije in upravljanja javnega izključno skozi entitete državnega, že davno preživeti," piše komentator Domovine Marko Balažic in dodaja: "Rešitev za probleme, ki jih je ustvarila levica, se ne skriva v nihaju v levo, temveč v pomiku celotnega prostora v sredino."
Pa vendar, kje so šibke točke desnosredinske koalicije, ki dajejo Damijanu in njegovim vsaj nekaj upanja, da projekt, katerega so se lotili, ima nekaj možnosti?
Polovica sodelujočih je za šibko točko označila posamezne poslance SMC, šest pa tudi stranko DeSUS. Pet jih meni, da je šibka točka tudi potencialni novi predsednik upokojenske stranke, Karl Erjavec, trije pa, da posamezni poslanci te stranke. Nihče od analitikov šibke točke ne vidi v stranki SMC in NSi.
Bojan Požar šibke točke Janševe koalicije vidi povsod po malem, saj jih ima vsaka koalicija. "Zdi pa se, kot da je operacija KUL, na čelu z Damijanom, pravzaprav poskrbela za obraten efekt, in da koalicijo dela še bolj trdno," je prepričan. Poudarja, da tudi najnovejše ankete javnega mnenja (Mediana za Pop TV), potrjujejo, da ljudje večinsko niso za zdajšnjo zamenjavo te vlade, zlasti pa ne z Damijanom in KUL-om.
Da ima koalicija številne šibke točke, pravi tudi Požarjev sovoditelj Aljuš Pertinač, a po njegovem nobena od teh ne more omogočiti uresničitve projekta KUL. "Do nove vlade lahko pride zgolj z odstopom premierja Janše, kar pa se ne bo zgodilo."
Dr. Miro Haček pa zlasti v DeSUS in deloma tudi v SMC vidi nekaj potencialnih, z dosedanjo koalicijo (oz. njeno ideološko držo) nezadovoljnih poslancev in ti bi lahko (ob pomoči servilnih MSM, ki so v zadnjem letu pokazali svojo pravo naravo), bili tarča KUL. "Resno pa dvomim, da bi z menjavo oblasti in vrnitvijo nove/stare koalicije kaj pametnega pridobili država in državljani, v tem smislu so vendarle daleč boljša rešitev predčasne volitve," dodaja.
Kaj lahko Jože Damijan ponudi levosredinskima strankama v desnosredinski koaliciji, je povedal ob ponedeljkovem gostovanju v Studiu City:
Je Janševa koalicija torej dovolj trdna? Komentator in bloger s poslansko izkušnjo iz dveh koalicij - 2. Janševe in Bratuškove, Marko Pavlišič, takole: "Za stanje v koaliciji je potrebno skrbeti, da se ohranijo ustrezni odnosi. Dokler bodo člani koalicije imeli občutek, da so slišani, da so upoštevani, bo koalicija trdna. Če pa temu ni tako, pa so odprte vse opcije. Koalicija zahteva kompromise."
Ta vprašanja smo zastavili političnim komentatorjem in analitikom, ki sodelujejo v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov.
Pred slabim mesecem je ekonomist Jože P. Damijan štirim strankam leve opozicije ponudil sebe kot tehničnega mandatarja, ki bi jih ponovno popeljal na oblast.
Šarec, Fajonova, Mesec in Bratuškova so se s predlogom Damijana in podpisnikov - eminentnih predstavnikov leve interesne sfere - strinjali. Skupaj so napovedali, da bodo za zložitev kock potrebovali kakšna dva meseca.
A za izvedbo konstruktivne nezaupnice potrebujejo vsaj 7 oziroma 8 glasov iz vrst aktualne koalicijske sestave. V ta namen so stranke SMC, DeSUS in NSi prejšnji teden povabili na pogovor ter jim poslali osnutek programskega načrta, kaj bi skupaj počeli do konca mandata 2022. Povzeli smo ga v tej novici.
Do zdaj povabljenci kakšnega pretiranega navdušenja, da bi zamenjali partnerstvo, niso izkazali. Pa vendarle, kakšne so možnosti, da Damijanu in ljudem, ki stojijo za njim, politični projekt Koalicije ustavnega loka uspe?
Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, dr. Žiga Turk, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, mag. Sebastjan Jeretič, Aljuš Pertinač, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Luka Lisjak, Marko Pavlišič, Bojan Požar, Sašo Ornik, Marko Balažic, Rok Čakš
Poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu, večinoma pravijo, da so možnosti za to majhne (7), oziroma nikakršne (4). Zgolj dva menita, da so realne, prav nihče pa, da je možnost uspeha KUL, da prevzame oblast, velika.
"Glede na izjave predstavnikov SMC in DeSUS, da v tej koaliciji uspešno izvajajo svoj program in so odnosi korektni, so napovedi nekaterih predstavnikov opozicije, da so blizu 46. glasu, vsaj čudne," meni mag. Sebastjan Jeretič. Kot pravi izkušeni operativec, mogoče pričakujejo nakup koalicijskih poslancev “po Hofer ceni”.
Podobno razmišlja politični bloger Sašo Ornik. Da bi razumeli Koalicijo ustavnega loka, moramo po njegovem razumeti dinamiko v opoziciji. "Opozicijske stranke so se sprijaznile z bivanjem v opoziciji, a pritisk medijev in aktivistov nanje, naj nekaj naredijo, je bil ogromen," opozarja. Čeprav so možnosti za neko novo večino v Državnem zboru minimalne, pa vendarle aktivnosti Jožeta P. Damijana dajejo občutek, da se nekaj dogaja, da je premik mogoč in to je čisto dovolj.
Nekdanji politični svetovalec in aktualni direktor Zavoda Iskreni, Igor Vovk, meni, da je KUL vstopil na areno zelo NEKUL. "Prišli so ob nepravem času, na nepravo mesto - za povrh še nepravi ljudje." Prepričan je namreč, da si nihče, niti nasprotniki te vlade ne želijo politične spremembe v tako kočljivi situaciji. "V teh resnih časih državljani pričakujemo predvsem to, da se deluje enotno v želji po preživetju s čim manj žrtvami. KUL pa izžareva izključno svojo željo po oblasti," pravi Vovk in dodaja, da tu ni niti kančka pogleda na dobrobit državljanov in države.
Profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček pa poudarja, da kolikor so doslej znane temeljne vsebinske točke KUL, lahko rečemo, da gre za zelo splošne politične cilje, pod katere bi se pravzaprav podpisal skorajda vsak politik. "Bolj natančnih vsebinskih ciljev skoraj ne poznamo, kolikor pa je mogoče sklepati iz izjav g. Damjana, pa lahko vidimo, da gre tudi pri KUL za skorajda iste politike, ki jih je na mizo postavila že sedanja vlada."
Zato, izpostavlja profesor, ni zelo jasno znano, kaj novega prinaša KUL, razen seveda tega, da so se ponovno združili partnerji, ki so v začetku leta (sprti) šli vsak na svojo stran, pod vodstvom osebe povsem brez vsakršne politične legitimnosti.
"KUL bi lahko imel prihodnost, če bi bilo jasno, da gre za politični projekt, ki cilja na zmago na naslednjih volitvah. Ker vse kaže in se tudi ključni akterji ne trudijo zanikati, da gre za ad hoc poskus menjave oblasti in povrnitve pred kratkim izgubljenih pozicij potem pa, kar bo pa bo, nima možnosti za uspeh," je do projekta, kot je zastavljen, skeptičen voditelj Faktorja Aljuš Pertinač.
Po besedah profesorja s Fakultete za uporabne družbene študije, Dr. Matevža Tomšiča, je ta koalicija značilen produkt postkomunistične globoke države, se pravi tistih, ki bi želeli ves čas vladati, ne glede na volilne rezultate. "Zato so za njeno vodenje izbrali človeka, ki je tako rekoč idealen za to, da igra vlogo marionete," pravi. "Menim sicer, da ta koalicija nima dosti možnosti, da zruši Janševo vlado. Vseeno pa gre pri tem rušenju vlade v danem trenutku za škodljivo in neodgovorno početje, saj spodkopava napore za zajezitev epidemije koronavirusa," dodaja.
"Se kar strinjam z dr. Dejanom Verčičem v intervjuju za Domovino, saj sem to takrat opazil in napisal tudi sam: "Drža Šarca, Fajonove, Bratuškove in Mesca na tisti predstavitveni tiskovni konferenci KUL je povedala, dokazala, da niti sami ne verjamejo v ta projekt," ocenjuje novinar Bojan Požar.
Kandidat z nizko kredibilnostjo
Pa je Jože P. Damijan človek potrebnih kapacitet za vodenje slovenske vlade v takšnih težkih okoliščinah, sploh ob upoštevanju, da za njim ne stojijo glasovi volivcev preko poslancev državnega zbora, izvoljenih na njegovi stranki ali listi?
Sodelujoči poznavalci politike v njegove mandatarske reference večinoma niso prepričani. Devet od štirinajstih jih celo meni, da je Jože Damijan za mandatarja "povsem nekompetenten", še trije pa, da je "bolj nekompetenten". Zgolj dva menita, da je precej kompetenten in nihče, da je povsem kompetenten.
"Jože P. Damijan bi kot ekonomist lahko vedel, da so koncepti nacionalizacije in upravljanja javnega izključno skozi entitete državnega, že davno preživeti," piše komentator Domovine Marko Balažic in dodaja: "Rešitev za probleme, ki jih je ustvarila levica, se ne skriva v nihaju v levo, temveč v pomiku celotnega prostora v sredino."
Šibke točke koalicije, ki bi omogočile prevrat: posamezni poslanci SMC in stranka DeSUS
Pa vendar, kje so šibke točke desnosredinske koalicije, ki dajejo Damijanu in njegovim vsaj nekaj upanja, da projekt, katerega so se lotili, ima nekaj možnosti?
Polovica sodelujočih je za šibko točko označila posamezne poslance SMC, šest pa tudi stranko DeSUS. Pet jih meni, da je šibka točka tudi potencialni novi predsednik upokojenske stranke, Karl Erjavec, trije pa, da posamezni poslanci te stranke. Nihče od analitikov šibke točke ne vidi v stranki SMC in NSi.
Bojan Požar šibke točke Janševe koalicije vidi povsod po malem, saj jih ima vsaka koalicija. "Zdi pa se, kot da je operacija KUL, na čelu z Damijanom, pravzaprav poskrbela za obraten efekt, in da koalicijo dela še bolj trdno," je prepričan. Poudarja, da tudi najnovejše ankete javnega mnenja (Mediana za Pop TV), potrjujejo, da ljudje večinsko niso za zdajšnjo zamenjavo te vlade, zlasti pa ne z Damijanom in KUL-om.
Da ima koalicija številne šibke točke, pravi tudi Požarjev sovoditelj Aljuš Pertinač, a po njegovem nobena od teh ne more omogočiti uresničitve projekta KUL. "Do nove vlade lahko pride zgolj z odstopom premierja Janše, kar pa se ne bo zgodilo."
Dr. Miro Haček pa zlasti v DeSUS in deloma tudi v SMC vidi nekaj potencialnih, z dosedanjo koalicijo (oz. njeno ideološko držo) nezadovoljnih poslancev in ti bi lahko (ob pomoči servilnih MSM, ki so v zadnjem letu pokazali svojo pravo naravo), bili tarča KUL. "Resno pa dvomim, da bi z menjavo oblasti in vrnitvijo nove/stare koalicije kaj pametnega pridobili država in državljani, v tem smislu so vendarle daleč boljša rešitev predčasne volitve," dodaja.
Kaj lahko Jože Damijan ponudi levosredinskima strankama v desnosredinski koaliciji, je povedal ob ponedeljkovem gostovanju v Studiu City:
.@jdamijan: DeSuSu in SMC ponujamo možnost življenja po Janši, saj jima vse javnomnenjske ankete kažejo, da sta politično mrtvi.
— 📺 Studio City (@StudioCity_) November 2, 2020
Je Janševa koalicija torej dovolj trdna? Komentator in bloger s poslansko izkušnjo iz dveh koalicij - 2. Janševe in Bratuškove, Marko Pavlišič, takole: "Za stanje v koaliciji je potrebno skrbeti, da se ohranijo ustrezni odnosi. Dokler bodo člani koalicije imeli občutek, da so slišani, da so upoštevani, bo koalicija trdna. Če pa temu ni tako, pa so odprte vse opcije. Koalicija zahteva kompromise."
Zadnje objave
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
[Duhovna misel] Dve poti spoznavanja Boga
19. 4. 2026 ob 6:00
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
18. 4. 2026 ob 23:48
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Križi s križankarstvom
18. 4. 2026 ob 17:00
Ekskluzivno za naročnike
Alpski kvintet muzicira že šestdeset let
19. 4. 2026 ob 14:30
Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
16 komentarjev
Franc Mihič
Ta sramotni primer "zakonitega" oškodovanja izbrisanih podjetnikov in posledično še škodovanja 60.000 državljanov, bo zopet te dni v obravnavi v DZ, a o tem piše samo Delo, vsi ostali so pa lojalni odgovorni politiki ter so vsi odgovorno(!?) tiho, brez kančka empatije do prizadetih, kar je sramota za slovensko demokracijo! Zgrožen sem!
oakhrast
Bravo ŠTAJERKA! Moj pokojni oče, ki ga je revolucija dobro "osvobodila" je še pred propadom Jugoslavije večkrat dejal, da se bo komunizem sesul sam vase, ko nebo več kje kaj ukrasti ali si sposoditi tako, da nebo potrebno vrniti.
Utopična koalicija KUL ni nič drugega kot kruhoborski poiskus povrniti privilegije, ki jih izgubljajo. To je dobro videti in slišati pri izjavah samooklicanih kulturnikih, ki se jim trgajo seski s katerimi so bili priključeni na državne jasli. Znoreli so nevladniki, filmarji in še drugi, ker ni več posluha za njihove abote.
Med drugim si želim, da bi J.J. vendar prišel k pameti in prenehal z milorečeno otročjimi tviti.
Sicer nikoli ni bil moja izbira, pa vendar je boljši kot najboljši levak.
STAJERKA2021
Milan, hvala.
STAJERKA2021
Spet smo pri tem, da je za vstop v politiko potrebno imeti stabilno osebno finančno sliko. Če je ni, si na voljo centrom moči iz ozadja. Zato pa tisti, ki znajo zaslužiti s svojo pametjo, ne gredo v politiko.
Sicer pa, če za svoje finance ne znaš poskrbeti in bog ne daj, da si še "zapufan" do onemoglosti, si pa res prava oseba, za tiste, ki ti bodo povedali, kaj narediti, da bo "prav". To je komunistični način razmišljanja. Vse je naše in hočemo to tudi ohraniti. Kar pa še ni, pa bomo poskrbeli, da bo. Pa za naše otroke in vnuke.
Socializem se neha, ko zmanjka tujega denarja.
Franc Mihič
G. Klemenčič je kot pravosodni minister že dejal, da če bo ostalo pri obravnavah bančne kriminalitete, da ni nihče za nič odgovoren, bo prvi rekel: »Ne verjamem v pravno državo.« Jože P. Damjan, kandidat za mandatarja, meni, Janša je nevaren. Berem pa oceno stanja države: » Ostale so ruševine menedžerskega opustošenja podjetij pod krinko nacionalnega interesa in s politično podporo ohromljenih regulatorjev. Povsem je mrtev tožilski in sodni aparat. Zakaj tožilci ne opravljajo korektno svojega dela, zakaj se sodišča izogibajo odločanju in izrekanju sodb, ki bodo v skladu z zakonom in v skladu z razumno moralno presojo? Problem niso nizke nagrade, del krivde je skrit v mentaliteti in izkrivljeni profesiji zaposlenih v tožilstvu in sodstvu. To je posledica tega, da skorajda nihče od zaposlenih v pravosodju za malomarnost ali opustitev dejanj še ni nosil posledic. Krivda tiči tudi v inštitucijah, ki so izobrazile te kadre in izoblikovale to mentaliteto in to pravno profesijo. Ekonomska “akademija” ima svoj del odgovornosti, ker študentom vcepila občutka za poslovno etiko, enako mora tudi pravna “akademija” prevzeti svoj del odgovornosti za to, da ni ustvarila odgovornih pravnikov. V kakšnem duhu se izobražujejo študenti prava, kaže komentar Jožeta Mencingerja, ko je zasmehoval delo regulatorja trga, Urada za varstvo konkurence, ki da se spravlja nad preganjanje kartelov, pri čemer naj bi bila korist družbe od teh ukrepov regulatorja trga zanemarljiva. Kaj s tem sporoča nekdanji dolgoletni rektor ljubljanske univerze in profesor ekonomije na pravni fakulteti študentom prava in javnosti? Sporoča:«Spoštovanje prava in preganjanje kršiteljev se ne splača... Zakaj morajo generacije študentov prava poslušati izkrivljeno ekonomijo, ki ni v kontekstu sodobnega evropskega prava? Kakšno mnenje si ob branju Mencingerjevega komentarja sploh lahko ustvarijo diplomanti pravne fakultete, ki bi se naj jutri zaposlili pri regulatorjih trga ali pri organih pregona kriminala ali ki naj bi stopili v tožilske in sodniške vrste? Če pri kartelnih dogovorih, če pri zlorabah dominantnega položaja ne gre prekrške, vredne obsodbe, kaj je potem dovolj velik prekršek, da bi ga veljalo obsoditi?! Že desetletja traja relativizacije prava zaradi interesa lobijev in zaradi vpliva predhodnega nekaznovanja slabega dela pravosodja in slabo pripravljenih tožbenih in sodnih postopkov, se ta država pogreza v to brezno korupcije in brezpravja. Razmislimo o tem, da bi odpustili vse tožilce in sodnike in jih nadomestili s tujimi in ali ne bi naših študentov prava sistematično pošiljali študirat v tujino. Le tako bomo nekoč morda postali pravna država in s tem država vrednot in etike.« Jože P. Damijan, Igor Masten, Sašo Polanec so pred leti tako ocenili stanje.
Kraševka
Dobro ste povedali.
Franc Mihič
V tisku še berem:»Sodniki in tožilci v nobenem primeru ne morejo kazensko odgovarjati za opravljeno delo. Tudi ne, če se izkaže, da so bile njihove presoje neskladne z nadrejenimi pravnimi presojami problematike oziroma se ugotovi, da so temeljile na pristranskih oziroma izkrivljenih interpretacijah zakonov, ker so apriorno dobronamerni.« Delitev oblasti na tri veje omogoča delovanje ustavne demokracije. Ko se pojavi dvom v ustavnost in zakonitost dela katere izmed vej državne oblasti, ne le lahko, temveč morataostali veji posredovati in sprožiti ustrezne mehanizme za uveljavljanje različnih načinov odgovornosti. Zakonodajni veji je omogočen nadzor nad ostalima izmed oblasti. 93. člen Ustave RS jasno določa, da »Državni zbor lahko odredi preiskavo o zadevah javnega pomena, mora pa to storiti na zahtevo tretjine poslancev državnega zbora ali na zahtevo državnega sveta. V ta namen imenuje komisijo, ki ima v zadevah poizvedovanja in preučevanja smiselno enaka pooblastila kakor pravosodni organi.« Ustava torej pravi:»Državni zbor lahko odredi preiskavo.« Je to nevarno državi?
APMMB2
Povprečni državljan je neveden. Sam sicer živi za sebe in se prebija skozi življenje, družbeno življenje pa v glavnem prepušča drugim. Volitve, praznik demokracije, kot rečemo, so pa v glavnem farsa. Le majhen krog ljudi pozna kandidate.
Volivci so na milost in nemilost predani medijem, ki jim sugerirajo, koga naj volijo in za to so volitve v glavnem praznik medijev in tistih, ki medije usmerjajo.
Tako nam sedaj ponujajo dr. Jožeta Damjana.
Zavili so ga v prelepi celofan, povezali z zlatim trakcem in ga ponujajo kot novoletno darilce naivnežem.
Za poznavalce ta zapakiranec niti ni tako neznan, zato ima pač nekoliko težjo nalogo.
Zasledujemo ga lahko , ko je kot mladi ekonomist vstopil v javnost in se navduševal nad nekaterimi idejami, ki so takrat mnogo obetale.
Celo tako se je izkazal, da mu je bilo ponujeno ministrsko mesto, ki ga je sprejel in zelo hitro zapustil.
Skregal se je s kruhom in od takrat dalje kruh ičče. Sicer ne trdih skorij, ampak belega, zelo belega, pravzaprav potico.
Pa mu nikakor ne uspeva.
Povsod, kjer se zasveti denar, se skuša prilepiti zraven, a žal brez uspeha.
Sicer ni popolni revež, seveda, kar se denarja tiče, pa vendar mu ne uspe veliki met, kakršnega so zmožni bančni ganksterji, monopolistični podjetniki, ki skubijo proračun ali mafijozi, kakršen je Janković.
Skuša se uveljaviti kot strokovnajk, kot svetovalec, pred vsem na področju investicij.
Žal v vsej svoji karieri ni dojel, da imajo velike investicije v rokah ganksterji, ki so mnogo boljši od profesorja. Ti ne potrebujejo nasvetov, saj sami vedo, kaj je potrebno, da proračunski denar preusmerijio v svoje žepe. Vedo, da morajo to narediti brez dolgoveznih študiji in pred vsem brez radovedne javnosti.
Tega profesor ne ve, zato povsod izvisi.
To se mu redno dogaja, zato so njegove študije brez vsakega pomena. Tu in tam jih kdo izrabi in se sklicuje nanje, vendar vse skupaj nima nobenega pomena.
Tudi sedaj, ko je v težkem stanju se ponuja kot rešitelj, pa se ne zaveda, da lahko postane v najboljšem primeru paravan, za katerim si bo mafija polnila žepe, sam pa bo ponovno ostal praznih rok.
Profesor ne ve, da če nisi zraven ne dobiš nič. On pač ni član mafije, zato pač ne more obogateti.
Doletela pa ga je še dodatna nesreča. zakalkuliral se je in zlezel v dolgove.
V normalni družbi bi to pomenilo konec njegove politične kariere, saj se bankrotirancu ne da v roke oblasti, da bankrotira še državo.
Kljub temu pa ga mafija podpira, saj ve, da bo bankrotirani profesore zelo vodljiv. S tem, da mu bodo podarili drobiž, bo moral dopustiti, da bo mafija praznila proračun.
Ali to profesore ve?
Morda? Vendar je stiska tako velika, da pristaja na vse, samo da se reši dolgov.
Ali pa to vedo državljani? V glavne ne, zato jih s tem pisanjem opozarjam, da naj ne kupujejo mačka v žaklju.
Kraševka
Zelo strokovno ste razložili, zakaj pravzaprav se ponuja P. Damjan, za vodenje "KUL". "Igor" in njemu podobni AKTIVISTI, pa nikoli ne bodo razumeli vašega pisanja. Dopuščam možnost, da so del tiste Mafije, ki jo opisujete. Ne eno ne drugo pa ni UGLEDNO - še manj pa dobro - in nikoli kul.
IgorP
Kraševka Presegaš svoje kompetence, ko govoriš o mafiji! Čudna zalega postaja ta portal, zgleda tudi z privolitvijo uredništva!! Žalostno!
MEFISTO
Igor, ne bi posebej hvalil tega portala, vendar tako slab že ne more biti, sicer se ti na njem ne bi oglašal pod kakimi osmimi (8) imeni.
IgorP
A vi mojstri ne poznate razlike med bedo in revo! Potem ste enaki bedniki, kot Kraševka! Lahko mi na privat email pošljete mnenje o mojem komentarju in vprašanju!!!!
MEFISTO
Mi se ne ukvarjamo s teboj. Mi se le trudimo, da nas ne bi zapustila pamet kot je tebe.
Miha
S teboj imeti opravek, je izguba časa!
MEFISTO
Če bi po kakem nerečnem naključju koaliciji KUL uspelo sestaviti vlado, bi bilo zanimivo spremljati spremembe v bilanci mandatarjevega premoženjskega stanja.
Še bolj pa bi bilo zanimivo vedeti, odkod so prihajala nakazila.
Kraševka
Mislim, da ta KUL, sploh ni "kul", prej beda. Če bo P, Damjan v tem času vrnil vse svoje velike kredite, bo stvar res sumljiva.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.