Poznavalci politike Damijanovi koaliciji ne dajejo veliko možnosti

Vir foto: zajem slike, Twitter
Kako blizu je Jože P. Damijan, da s podporo levih interesnih zaledij zbere potrebnih 46 glasov ter spodnese Janševo vlado? Kako kompetenten kandidat je profesor ekonomije? In kje so šibke točke v sedanji koaliciji, ki bi omogočile projekt KUL?

Ta vprašanja smo zastavili političnim komentatorjem in analitikom, ki sodelujejo v našem rednem mesečnem ocenjevanju uspešnosti delovanja slovenskih politikov

Pred slabim mesecem je ekonomist Jože P. Damijan štirim strankam leve opozicije ponudil sebe kot tehničnega mandatarja, ki bi jih ponovno popeljal na oblast.

Šarec, Fajonova, Mesec in Bratuškova so se s predlogom Damijana in podpisnikov - eminentnih predstavnikov leve interesne sfere - strinjali. Skupaj so napovedali, da bodo za zložitev kock potrebovali kakšna dva meseca.

A za izvedbo konstruktivne nezaupnice potrebujejo vsaj 7 oziroma 8 glasov iz vrst aktualne koalicijske sestave. V ta namen so stranke SMC, DeSUS in NSi prejšnji teden povabili na pogovor ter jim poslali osnutek programskega načrta, kaj bi skupaj počeli do konca mandata 2022. Povzeli smo ga v tej novici.

Do zdaj povabljenci kakšnega pretiranega navdušenja, da bi zamenjali partnerstvo, niso izkazali. Pa vendarle, kakšne so možnosti, da Damijanu in ljudem, ki stojijo za njim, politični projekt Koalicije ustavnega loka uspe?



Sodelujoči poznavalci politike: Ivan Puc, dr. Žiga Turk, dr. Miro Haček, dr. Matevž Tomšič, mag. Sebastjan Jeretič, Aljuš Pertinač, Igor Vovk, dr. Matej Lahovnik, Luka Lisjak, Marko Pavlišič, Bojan Požar, Sašo Ornik, Marko Balažic, Rok Čakš


Poznavalci politike, sodelujoči v našem projektu, večinoma pravijo, da so možnosti za to majhne (7), oziroma nikakršne (4). Zgolj dva menita, da so realne, prav nihče pa, da je možnost uspeha KUL, da prevzame oblast, velika.



"Glede na izjave predstavnikov SMC in DeSUS, da v tej koaliciji uspešno izvajajo svoj program in so odnosi korektni, so napovedi nekaterih predstavnikov opozicije, da so blizu 46. glasu, vsaj čudne," meni mag. Sebastjan Jeretič. Kot pravi izkušeni operativec, mogoče pričakujejo nakup koalicijskih poslancev “po Hofer ceni”.

Podobno razmišlja politični bloger Sašo Ornik. Da bi razumeli Koalicijo ustavnega loka, moramo po njegovem razumeti dinamiko v opoziciji. "Opozicijske stranke so se sprijaznile z bivanjem v opoziciji, a pritisk medijev in aktivistov nanje, naj nekaj naredijo, je bil ogromen," opozarja. Čeprav so možnosti za neko novo večino v Državnem zboru minimalne, pa vendarle aktivnosti Jožeta P. Damijana dajejo občutek, da se nekaj dogaja, da je premik mogoč in to je čisto dovolj.

Nekdanji politični svetovalec in aktualni direktor Zavoda Iskreni, Igor Vovk, meni, da je KUL vstopil na areno zelo NEKUL. "Prišli so ob nepravem času, na nepravo mesto - za povrh še nepravi ljudje." Prepričan je namreč, da si nihče, niti nasprotniki te vlade ne želijo politične spremembe v tako kočljivi situaciji. "V teh resnih časih državljani pričakujemo predvsem to, da se deluje enotno v želji po preživetju s čim manj žrtvami. KUL pa izžareva izključno svojo željo po oblasti," pravi Vovk in dodaja, da  tu ni niti kančka pogleda na dobrobit državljanov in države.

Profesor politologije s FDV, dr. Miro Haček pa poudarja, da kolikor so doslej znane temeljne vsebinske točke KUL, lahko rečemo, da gre za zelo splošne politične cilje, pod katere bi se pravzaprav podpisal skorajda vsak politik. "Bolj natančnih vsebinskih ciljev skoraj ne poznamo, kolikor pa je mogoče sklepati iz izjav g. Damjana, pa lahko vidimo, da gre tudi pri KUL za skorajda iste politike, ki jih je na mizo postavila že sedanja vlada."

Zato, izpostavlja profesor, ni zelo jasno znano, kaj novega prinaša KUL, razen seveda tega, da so se ponovno združili partnerji, ki so v začetku leta (sprti) šli vsak na svojo stran, pod vodstvom osebe povsem brez vsakršne politične legitimnosti.

"KUL bi lahko imel prihodnost, če bi bilo jasno, da gre za politični projekt, ki cilja na zmago na naslednjih volitvah. Ker vse kaže in se tudi ključni akterji ne trudijo zanikati, da gre za ad hoc poskus menjave oblasti in povrnitve pred kratkim izgubljenih pozicij potem pa, kar bo pa bo, nima možnosti za uspeh," je do projekta, kot je zastavljen, skeptičen voditelj Faktorja Aljuš Pertinač. 

Po besedah profesorja s Fakultete za uporabne družbene študije, Dr. Matevža Tomšiča, je ta koalicija značilen produkt postkomunistične globoke države, se pravi tistih, ki bi želeli ves čas vladati, ne glede na volilne rezultate. "Zato so za njeno vodenje izbrali človeka, ki je tako rekoč idealen za to, da igra vlogo marionete," pravi. "Menim sicer, da ta koalicija nima dosti možnosti, da zruši Janševo vlado. Vseeno pa gre pri tem rušenju vlade v danem trenutku za škodljivo in neodgovorno početje, saj spodkopava napore za zajezitev epidemije koronavirusa," dodaja.

"Se kar strinjam z dr. Dejanom Verčičem v intervjuju za Domovino, saj sem to takrat opazil in napisal tudi sam: "Drža Šarca, Fajonove, Bratuškove in Mesca na tisti predstavitveni tiskovni konferenci KUL je povedala, dokazala, da niti sami ne verjamejo v ta projekt," ocenjuje novinar Bojan Požar.

Kandidat z nizko kredibilnostjo


Pa je Jože P. Damijan človek potrebnih kapacitet za vodenje slovenske vlade v takšnih težkih okoliščinah, sploh ob upoštevanju, da za njim ne stojijo glasovi volivcev preko poslancev državnega zbora, izvoljenih na njegovi stranki ali listi?

Sodelujoči poznavalci politike v njegove mandatarske reference večinoma niso prepričani. Devet od štirinajstih jih celo meni, da je Jože Damijan za mandatarja "povsem nekompetenten", še trije pa, da je "bolj nekompetenten". Zgolj dva menita, da je precej kompetenten in nihče, da je povsem kompetenten."Jože P. Damijan bi kot ekonomist lahko vedel, da so koncepti nacionalizacije in upravljanja javnega izključno skozi entitete državnega, že davno preživeti," piše komentator Domovine Marko Balažic in dodaja: "Rešitev za probleme, ki jih je ustvarila levica, se ne skriva v nihaju v levo, temveč v pomiku celotnega prostora v sredino."

Šibke točke koalicije, ki bi omogočile prevrat: posamezni poslanci SMC in stranka DeSUS


Pa vendar, kje so šibke točke desnosredinske koalicije, ki dajejo Damijanu in njegovim vsaj nekaj upanja, da projekt, katerega so se lotili, ima nekaj možnosti?

Polovica sodelujočih je za šibko točko označila posamezne poslance SMC, šest pa tudi stranko DeSUS. Pet jih meni, da je šibka točka tudi potencialni novi predsednik upokojenske stranke, Karl Erjavec, trije pa, da posamezni poslanci te stranke. Nihče od analitikov šibke točke ne vidi v stranki SMC in NSi.

Bojan Požar šibke točke Janševe koalicije vidi povsod po malem, saj jih ima vsaka koalicija. "Zdi pa se, kot da je operacija KUL, na čelu z Damijanom, pravzaprav poskrbela za obraten efekt, in da koalicijo dela še bolj trdno," je prepričan. Poudarja, da tudi najnovejše ankete javnega mnenja (Mediana za Pop TV), potrjujejo, da ljudje večinsko niso za zdajšnjo zamenjavo te vlade, zlasti pa ne z Damijanom in KUL-om.

Da ima koalicija številne šibke točke, pravi tudi Požarjev sovoditelj Aljuš Pertinač, a po njegovem nobena od teh ne more omogočiti uresničitve projekta KUL. "Do nove vlade lahko pride zgolj z odstopom premierja Janše, kar pa se ne bo zgodilo."

Dr. Miro Haček pa zlasti v DeSUS in deloma tudi v SMC vidi nekaj potencialnih, z dosedanjo koalicijo (oz. njeno ideološko držo) nezadovoljnih poslancev in ti bi lahko (ob pomoči servilnih MSM, ki so v zadnjem letu pokazali svojo pravo naravo), bili tarča KUL. "Resno pa dvomim, da bi z menjavo oblasti in vrnitvijo nove/stare koalicije kaj pametnega pridobili država in državljani, v tem smislu so vendarle daleč boljša rešitev predčasne volitve," dodaja.

Kaj lahko Jože Damijan ponudi levosredinskima strankama v desnosredinski koaliciji, je povedal ob ponedeljkovem gostovanju v Studiu City:



Je Janševa koalicija torej dovolj trdna? Komentator in bloger s poslansko izkušnjo iz dveh koalicij - 2. Janševe in Bratuškove, Marko Pavlišič, takole: "Za stanje v koaliciji je potrebno skrbeti, da se ohranijo ustrezni odnosi. Dokler bodo člani koalicije imeli občutek, da so slišani, da so upoštevani, bo koalicija trdna. Če pa temu ni tako, pa so odprte vse opcije. Koalicija zahteva kompromise."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike