[Prejeli smo] ZNP s pritožbo nad Polono Fijavž in Marico Uršič Zupan

Pritožba zaradi poročanja TV Slovenija o primeru Možina–Makarovič in zahteva za presojo neenakih meril

Naslovnici:

Polona Fijavž, odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija

Marica Uršič Zupan, varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Spoštovana odgovorna urednica, spoštovana varuhinja,

V Združenju novinarjev in publicistov vlagamo pritožbo zaradi načina poročanja TV Slovenija o primeru Možina–Makarovič. Od odgovorne urednice zahtevamo popravek napačnih navedb in obrazloženo pojasnilo uredniških odločitev, od varuhinje pa neodvisno presojo spoštovanja poklicnih meril ter pravice javnosti do točne in celovite obveščenosti.

Pritožbo vlagamo v dveh delih: prvi se nanaša na konkretno poročanje Odmevov 2. oktobra 2026, drugi pa na širšo obravnavo napada na vašega novinarja Jožeta Možino in povezanih dogodkov v programih RTV Slovenija. Prosimo, da sta oba dela obravnavana in da na posamezne očitke prejmemo vsebinske odgovore.

     1. Poročanje Odmevov o sodni obravnavi 2. oktobra 2026

Vsi osrednji mediji in drugi mediji so ob sodni obravnavi predstavili bistvene okoliščine spora, stališča obeh strani in žalitev novinarke Planet TV s strani Svetlane Makarovič. Edino poročanje v Odmevih Televizije Slovenija je od tega bistveno odstopalo. V Odmevih je bil predmet Možinove tožbe skrčen na navedbo, da ga je Makarovičeva imenovala »Lažina«. Tega izraza v sramotilnem besedilu Utrip laži, zaradi katerega poteka pravda, sploh ni in gre za ponaredek. Z napačno navedbo je bil gledalcem predstavljen drugačen in bistveno milejši razlog za sodni spor.

Izpuščeni so bili konkretni ponižujoči izrazi, med njimi »svinja« in »izdajalec«, »jezik za zobe Možina«, napad na Možinovo poklicno integriteto ter izrecni poziv k njegovemu molku. Prav te okoliščine so bistvene za razumevanje spora. Njihovo nadomeščanje z izrazom, ki ga v obravnavanem besedilu ni, umetno zmanjšuje težo napada in ustvarja zavajajočo predstavo o razlogih za tožbo.

Voditeljica je ob tem navedla, da Možina toži Makarovičevo zaradi »domnevne razžalitve«. Možina je tožbo vložil zaradi razžalitve, ki jo zatrjuje in utemeljuje v postopku. O pravni utemeljenosti njegovega zahtevka bo odločilo sodišče, vendar vsebina javno izrečenih besed zaradi tega ni domnevna. Gledalcem bi bilo treba povedati, katere besede so bile izrečene in zakaj jih tožeča stranka šteje za razžalitev.

Uporabo izraza »domnevna razžalitev« zato problematiziramo v povezavi s celotnim prikazom: konkretne žaljivke so bile izpuščene, nadomeščene z napačno navedbo, pojasnilo tožeče stranke pa ni bilo predstavljeno. Takšen skupek uredniških odločitev po naši presoji bistveno zmanjšuje pomen ravnanja, zaradi katerega poteka sodni postopek.

V isti vesti je bila predstavljena zahteva obrambe za izločitev sodnice, niti z besedo pa odgovor tožeče stranke. Ta je pojasnila, da po njeni oceni obramba nima več vsebinskih argumentov in z zahtevo zavlačuje postopek. Gre za stališče ene od strank, ki bi ga bilo treba kot takšno jasno pripisati in predstaviti. Drugi mediji so ga povzeli. Ekipa TV Slovenija je bila na kraju in je izjavo posnela, vendar je Odmevi niso objavili niti povzeli.

Javnost je tako izvedela, kaj zahteva obramba, ne pa tudi, kako na njeno zahtevo odgovarja tožeča stranka, čeprav je uredništvo s posnetkom razpolagalo.

Od odgovorne urednice zato zahtevamo pojasnila: 

• Na katerem viru je temeljila navedba o izrazu »Lažina« in kako je prestala uredniško preverjanje?
• Zakaj gledalcem niso bile predstavljene dejanske besede, zaradi katerih poteka pravda?
• Zakaj je bila objavljena zahteva obrambe, posneti odgovor tožeče stranke pa izpuščen?
• Kako je TV Slovenija obravnavala žalitev novinarke Planet TV ob isti sodni obravnavi?
• Kdaj in v kakšni obliki bo napačen prikaz popravljen ter javnosti predstavljena dejanska vsebina spora?

Varuhinjo prosimo, naj pregleda celotno vest v Odmevih, preveri okoliščine priprave in objave ter presodi njeno točnost, celovitost in nepristranskost.

     2. Širša obravnava primera na RTV Slovenija in vprašanje enakih meril

Konkretna vest odpira tudi širše vprašanje: ali RTV pri poročanju o napadu na Jožeta Možino uporablja enaka merila kot pri napadih na druge novinarje iste medijske hiše?

RTV je ob napadih na Eugenijo Carl, Mojco Pašek Šetinc Mojco Dumančič, Eriko Žnidaršič obširno poročalo. Vodstvo je večkrat javno obsodilo osebne diskreditiranje, zastraševanje in pritiske.

Tudi napad Svetlane Makarovič na Možino je tedanje vodstvo RTV januarja 2022 odločno obsodilo in napovedalo pravno zaščito. To dejstvo izrecno upoštevamo. Prav zato pričakujemo pojasnilo razkoraka med tedanjim odzivom in poznejšo uredniško obravnavo dogodka ter sodnega postopka.

Varuhinjo pozivamo, naj preveri poročanje o napadu 21. januarja 2022, nadaljnjih sodnih obravnavah in povezanih dogodkih. Ugotovi naj, kdaj in v katerih oddajah je bila gledalcem celovito predstavljena vsebina napada, zaradi katerega Možina zahteva sodno varstvo, ter kako so bila predstavljena stališča obeh strani.

Posebej prosimo za presojo gostovanja Svetlane Makarovič v oddaji Marcel na TVS, kjer, oseba, ki je javno sramotila novinarja TVS ni bila soočena z vprašanjem na to temo. Kakšna uredniška merila so vodila odločitev, da se ta okoliščina izpusti? Ali je RTV primerljivo ravnala tudi ob gostovanjih drugih oseb, ki so grobo napadle njene novinarje?

Prosimo tudi za pojasnilo izostanka poročanja o ponovnem recitiranju sramotilnega besedila proti Možini, ki ga je izvedel mladoletni Teo Škratek na prireditvi Zveze borcev in Mestne občine Velenje. Od nastopa sta se javno distancirala predsednik borčevske organizacije in glavni organizator prireditve, ki je tudi odstopil. Drugi mediji so o dogodku poročali. Zakaj RTV teh informacij ni predstavila svojemu občinstvu?

Po presoji ZNP navedeni primeri kažejo na neenaka merila, ki zahtevajo konkretno preverjanje. Pričakujemo primerjavo obsega in vsebine poročanja, predstavitve stališč napadenih novinarjev ter odzivov odgovornih na RTV.

Odgovornost RTV je dvojna. Kot javni medij mora ljudem različnih političnih in nazorskih prepričanj zagotavljati točne, celovite in poštene informacije. Hkrati je bil njen novinar napaden zaradi dela, ki ga je opravljal za RTV Slovenija, zlasti oddaj Utrip in Pričevalci.

Javnosti ni treba čakati na sodbo, da bi izvedela, katere besede so bile dejansko izrečene in zaradi česa novinar zahteva sodno varstvo. Izpuščanje bistvenih delov napada in nadomeščanje njihove vsebine z milejšim, napačnim povzetkom zmanjšujeta težo dogodka ter spodkopavata zaupanje v javno televizijo.

Od odgovorne urednice pričakujemo popravek konkretne napake, pojasnilo izpuščenega stališča tožeče stranke ter obrazložitev uredniških meril pri širšem poročanju o tem primeru. 

Od varuhinje pričakujemo ločeno in obrazloženo presojo obeh delov pritožbe, navedbo pregledanih oddaj in spletnih objav ter jasna priporočila za odpravo morebitnih nepravilnosti. Splošno zagotovilo o spoštovanju profesionalnih standardov ne more nadomestiti odgovora na konkretne očitke.

Društvo novinarjev Slovenije, Sindikat novinarjev Slovenije in druga stanovska združenja pozivamo k dosledni uporabi enakih meril pri zaščiti vseh novinarjev.

O pravni odgovornosti odloča sodišče. Stanovska dolžnost pa je, da se na javno poniževanje in utišanje novinarjev odzovemo takoj. Dostojanstvo novinarja, njegova pravica do dela in pravica javnosti do poštene obveščenosti ne smejo biti odvisni od političnih ali osebnih simpatij.

Združenje novinarjev in publicistov, 7. oktobra 2026