Prelomna odločitev sodišča EU: Slovenija lahko prosilce za azil deportira na Hrvaško

Sodišče Evropske unije je podprlo odločitev Slovenije in Avstrije, da prebežnike, ki so v času migrantskega vala v letih 2015 in 2016 v teh državah zaprosili za azil, vrneta Hrvaški kot prvi državi EU, v katero so vstopili.

Dublinska uredba, ki določa, da prosilci za azil prošnje vložijo v prvi državi članici, v katero vstopijo, velja tudi v t.i. izjemnih okoliščinah, je odločilo sodišče.

Odločitev, ki lahko vpliva na tisoče prosilcev za azil v raznih evropskih državah, je udarec za prizadevanja aktivistov, da beguncem omogočijo prosto izbiro države, v kateri želijo vložiti prošnjo za mednarodno zaščito.

V Slovenskem primeru je šlo za sirskega državljana Ahmeda S., ki je februarja 2016 v Sloveniji vložil prošnjo za azil, slovenski organi pa so odločili, da je za obravnavo njegove prošnje odgovorna Hrvaška kot prva država EU, v katero je (nezakonito) vstopil.

Po Dublinski uredbi je za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito pristojna država, v kateri so prosilci za azil prvič vstopili na ozemlje EU. To je bila v času begunskega vala večinoma Grčija, a ker so v njej obstajale "sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom", je glede na veljavna pravila za obravnavo prošenj pristojna Hrvaška.

Sicrec je to odločitev izpodbijal z argumentom, da hrvaške meje ni prestopil nezakonito, slovensko vrhovno sodišče pa je za mnenje zaprosilo sodišče EU-ja.

Kot biše BBC, je to danes razsodilo, da je bila za obravnavanje prošenj za azil oseb, ki so množično prečkale njeno mejo med begunsko krizo v letih 2015 in 2016, odgovorna Hrvaška. "Drugačen sklep bi bil nekompatibilen z Dublinsko uredbo," so pojasnili sodniki.

Na izjemo zaradi izjemnih okoliščin so upali aktivisti skupin "refugees welcome", ki so utemeljevali, da v času migrantskega vala prišleki niso ilegalno prehajali meja, saj naj bi prehode organizirale države ter begunce z vlaki in avtobusi prevažale naprej. To pa bi pomenilo, da beguncev države ne smejo vračati nazaj.

Tako je svoj primer utemeljeval tudi Ahmed S., češ da so ga pripeljali v skupini beguncev z vlakom od srbske do slovenske meje in da zato Hrvaška ne more biti odgovorna za njegov primer.

A sodišče EU je ocenilo, da so ne glede na izredne okoliščine prosilci za azil zunanjo mejo Hrvaške prečkali nezakonito. Glede možnosti članic EU-ja, da dovolijo vstop iz humanitarnih razlogov, pa je sodišče poudarilo, da po schengenskem zakoniku tako dovoljenje velja le za ozemlje prve države članice EU na njihovi poti in ne za preostale članice.

Na podlagi odločitve sodišča Evropske unije lahko Slovenija sedaj Ahmeda S. vrne na Hrvaško, kjer lahko ta v skladu z Dublinsko uredbo in mednarodnim humanitarnim pravom vloži prošnjo za mednarodno zaščito. Podobno lahko Slovenija po lastni presoji ravna z vsemi prosilci za azil, ki bi na podoben način vstopali v Slovenijo.