Pri breznu Zalesnika so se poklonili žrtvam povojnih pobojev

26. 10. 2025 ob 22:08
3 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Po sveti maši v novogoriški konkatedrali Kristusa Odrešenika, na trideseti dan, odkar nas je zapustil duhovnik Bogdan Vidmar, se je skupina predstavnikov goriške civilne družbe (Civilna iniciativa TBH, VSO, SSO) podala do brezna Zalesnika na Trnovski planoti, položila venec in zmolila.

V naravno kraško brezno, ki je globoko več kot 130 metrov, so takratne jugoslovanske komunistične oblasti maja 1945 odvrgle okrog sto umorjenih Goričanov, različnih narodnosti, med njimi so tako civilisti kot tudi vojaki.

Prav pokojni Bogdan Vidmar je bil med glavnimi pobudniki spominske sv. maše za vse žrtve vojne, ki jo je skupaj z nekaterimi goriškimi duhovniki daroval sredi junija letos prav pri breznu Zalesnika, ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in hkrati obletnici množičnih povojnih pobojev.

Kot smo pred časom že pisali, brezno Zalesnika velja za največje med grgarsko-trnovskimi brezni. Vanj so partizanske enote po drugi svetovni vojni, med 8. in 12. majem 1945, zmetale najmanj 120 ljudi. Večinoma je šlo za civiliste in pripadnike javnih služb iz Gorice, po narodnosti Slovence, Italijane in Furlane.

Žrtve so bile po pričevanjih ustreljene v tilnik, nekatere naj bi v brezno vrgli še žive. Dokumentacija o teh dogodkih je skopa. Zgodovinarji se pri raziskavah opirajo predvsem na ustna poročila.

Morišče je bilo poznano že od začetka 90. let, ko so jamarji evidentirali večje število človeških okostij. Leta 2003 so ob njem postavili prvo spominsko znamenje za žrtve povojnih pobojev v Sloveniji, kovinski zvon z napisom »Žrtvam vojne in povojnih usmrtitev«.

Leta 2013 so nekaj deset posmrtnih ostankov iznesli, a natančno število žrtev zaradi pomanjkanja dokumentov in tehničnih ovir ni znano. Je pa med žrtvami verjetno tudi polkovnik Anton Kokalj, polkovnik Slovenskega narodnega varnostnega zbora na Primorskem, ki so ga leta 1945 ugrabili v Gorici.

Gre sicer le za eno od brezen v okolici Grgarja in Trnovega, ki jih je raziskovala komisija za prikrita grobišča. Posmrtne ostanke pobitih so na tem območju našli tudi v Joščevem breznu ter v Podgomili in v Cvetrežu.