Pri Združenju novinarjev in publicistov so zoper poseganje inšpektorjev v svobodo izražanja, za Društvo novinarjev Slovenije je to sprejemljivo

Ob predlogu novega Zakona o medijih, ki ga je vlada poslala v Državni zbor, je veliko razburjenja v javnosti sprožil 53. člen, ki govori o »prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.« Namesto sodišča bo namreč o domnevnih kršitvah odločal kar medijski inšpektor, posredno podrejen vladi.

Na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, kjer so novi Zakon o medijih pripravili, so v 53. členu zapisali, da je v medijih prepovedano »spodbujati nasilje ali sovraštvo … na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialne porekla … vere ali prepričanja … političnega ali drugega mnenja …«. Za kršenje te prepovedi so določili tudi izredno visoke globe, ki jih lahko izreče inšpektor za medije, in sicer do 20 tisoč evrov za pravno osebo (podjetje – izdajatelj medija), do pet tisoč evrov za samostojnega podjetnika, do tisoč evrov za odgovorno osebo pravne osebe in do 500 evrov za posameznika.

Sporno glede navedenih določb je med drugim, da urejajo nekaj, kar natančno opredeljuje že Kazenski zakonik.

Izvršilna in ne sodna oblast

Sporno glede navedenih določb je med drugim, da urejajo nekaj, kar natančno opredeljuje že Kazenski zakonik v 297. členu – »Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti«. Pri tem seveda o kršitvi prepovedi spodbujanja sovraštva v primeru Kazenskega zakonika odloča sodišče po natančno opredeljenem kazenskem postopku, medtem ko si je Vrečkova zamislila, da bo po novem medijskem zakonu medijski inšpektor hkrati tožilec in sodnik.

Glavnega inšpektorja na Inšpektoratu za kulturo in medije imenuje vlada na predlog ministra oziroma ministrice za kulturo. Golobova vlada je tako na začetku leta 2023 imenovala dotedanjo glavno inšpektorico Sonjo Trančar še za en petletni mandat. Inšpektorat je del izvršilne in ne sodne veje oblasti. Na nevarnost, da bi se inšpektorji »spravili« na za vlado neprijetne medije, je opozorila tudi nekdanja poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek. Pravi, da bo lahko medijski inšpektor arbitrarno odločal, kaj je sovražni govor in kaznoval posamezne medije z globami. Poslanec SDS Andrej Hoivik pa je poudaril, da zakon zelo direktno s 53. členom omejuje svobodo govora tako za medije kot za spletne vplivneže. »Nihče ne bo mogel kritično naslavljati, oni sicer temu rečejo, da je nekdo sovražen, torej do dela vlade ali političnega dogajanja.«

Po novem medijskem zakonu bo medijski inšpektor hkrati tožilec in sodnik.

ZNP proti, DNS za

Zanimalo nas je stališče novinarskih društev: ali gre v tem primeru za ogrožanje svobode izražanja, saj bo odločanje o »spodbujanju sovraštva« dano v roke kar inšpektorju, ki je del izvršilne veje oblasti.

Kot je za tednik Domovina pojasnil dr. Matevž Tomšič, predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), 297. člen Kazenskega zakonika povsem ustrezno sankcionira spodbujanje nasilja, sovraštva in nestrpnosti. »Zato ni nobene potrebe po tem, da se s tem ukvarja še medijski zakon, sploh ne na način, da širi definicijo t. i. 'sovražnega govora'. 53. člen tega zakona je napisan preveč ohlapno in preveliko moč podeljuje medijskim inšpektorjem, ki so podrejeni vsakokratni oblasti.« Po besedah Tomšiča bi moralo biti sankcioniranje v smislu izrekanja glob in odstranjevanja inkriminiranih zapisov v rokah sodišča, kjer bi prizadeti uživali ustrezno pravno varstvo.

Drugače pa menijo pri Društvu novinarjev Slovenije (DNS). Kot pravi generalna sekretarka DNS Špela Stare, se strinjajo, da je regulacija prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj v zakonu o medijih s stališča svobode izražanja občutljivo vprašanje. Vendar pa je tudi spodbujanje nasilja ali sovraštva v medijih v nasprotju s profesionalnimi standardi in zunaj zaščite, ki jo nudi pravica do svobode izražanja. »Glede tega vprašanja gre vedno za tehtanje, kaj lahko povzroči večjo družbeno škodo. Inšpekcijski nadzor, ki je opravljen v skladu z veljavno zakonodajo in tistim, ki so predmet nadzora, nudi pravno varstvo na različnih stopnjah postopka, sam po sebi ne bi smel predstavljati dodatnega tveganja. Končna presoja bo v primeru dvoma oziroma neupravičenega posega v svobodo izražanja še vedno v rokah sodišč. Bomo pa v Društvu novinarjev Slovenije to področje in delo inšpektorata skrbno spremljali.«