Primanjkljaj pri skoraj 400 milijonih evrov, rast porabe skoraj podvojena, investicije nerealizirane, opozarja Fiskalni svet

vir: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK

Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih treh mesecih leta primanjkljaj (–379 milijonov evrov), ki je brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov znašal –278 milijonov evrov. V obeh primerjavah je bil večji kot v istem obdobju lani.

Po izločitvi neposrednega učinka interventnih ukrepov je bila raven prihodkov medletno na podobni ravni, rast porabe pa se je več kot podvojila. Slednje je bilo v največji meri posledica visoke rasti stroškov dela zaradi predčasnega izplačila regresa ter povečanja transferja v ZPIZ ob visoki redni uskladitvi pokojnin.

Primanjkljaj sektorja država je lani znašal –2,5 odstotka BDP, kar je 1,9 o. t. BDP manj od oktobrskih projekcij vlade. Manjši primanjkljaj od predvidenega je bil v največji meri posledica nižje realizacije investicij od načrtovane. Fiskalni svet sicer že dlje časa opozarja na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti.

Lansko znižanje bruto dolga sektorja država za 3,3 o. t. BDP na 69,2 odstotka BDP je bilo skoraj v celoti posledica visoke inflacije. Zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve je neto javni dolg sicer precej nižji in je po zadnjih razpoložljivih podatkih konec tretjega četrtletja lani znašal 45,9 odstotka BDP.

Prihodki od EU sredstev medletno občutno nižji

Državni proračun je imel po predhodnih podatkih v prvih treh mesecih leta primanjkljaj (–379 milijonov evrov), brez upoštevanja neposrednega učinka interventnih ukrepov pa je znašal –278 milijonov evrov. V obeh primerjavah je bil primanjkljaj večji kot v istem obdobju lani.·

Skupni prihodki so bili v prvih treh mesecih leta medletno višji za 4,0 odstotka. Rast je bila v prevladujoči meri posledica višjih prihodkov od dohodnine, medtem ko so bili prihodki od EU sredstev medletno občutno nižji.·

Skupni odhodki so bili v prvih treh mesecih medletno višji za 5,3 odstotka, medletna rast t. i. »očiščenih«odhodkov (brez upoštevanja interventnih ukrepov) pa je znašala 8,4 odstotka in se je več kot podvojila v primerjavi z enakim obdobjem lani. Najhitreje so rasli stroški dela zaradi predčasnega izplačila regresa, transfer v ZPIZ3 zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter investicijska poraba. Medletno so vidneje upadli odhodki za subvencije ter plačila v proračun EU.

vir: Fiskalni svet
vir: Fiskalni svet

Interventni ukrepi izplačani

V okviru interventnih ukrepov je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta za COVID in draginjo skupaj izplačanih 37 milijonov evrov. Odhodki za COVID in draginjo naj bi se po proračunskih načrtih letos občutno znižali in skupaj znašali 130 milijonov evrov (2023: 925 milijonov). Za sanacijo posledic po poplavah je bilo letos izplačanih skupaj 75 milijonov evrov, od avgusta lani pa 643 milijonov evrov. Po sprejetem državnem proračunu naj bi odhodki za sanacijo po poplavah letos sicer znašali preko 1,1 milijarde evrov.

Primanjkljaj sektorja država je lani znašal –2,5 odstotka BDP, kar je 0,5 odstotne točke BDP manj kot leta 2022. Dejanski primanjkljaj je bil tako skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta ob ocenjevanju proračunskih dokumentov jeseni lani precej nižji od vladnih projekcij v Osnutku proračunskega načrta, in sicer za 1,9 odstotne točke BDP.  To je bila v največji meri posledica nižje realizacije investicij od načrtovane.

Fiskalni svet sicer že dlje časa opozarja na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti. Drugi glavni razlog za nižji primanjkljaj od predvidenega pa so nižji kapitalski transferji, pretežno zaradi nižje realizacije ukrepov, povezanih s sanacijo po poplavah, kot pa so bila predvidevanja v jesenskih proračunskih dokumentih. Bruto dolg sektorja država je konec leta 2023 znašal 69,2 odstotka BDP, kar je 3,3 o. t. BDP manj kot konec leta 2022. Znižanje je bilo skoraj v celoti posledica visoke inflacije. Zlasti zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve je neto javni dolg sicer precej nižji in je po zadnjih razpoložljivih podatkih konec tretjega četrtletja lani znašal 45,9 odstotka BDP.

vir: Fiskalni svet

Inflacija in življenjski stroški

Zaradi končanih popustov in prehoda na spomladansko-poletno kolekcijo so marca najbolj zrasle cene oblačil in obutve. K mesečni inflaciji so prispevale 0,5 odstotne točke. Oblačila so se podražila za 8,3 odstotka, obutev pa za 5,7 odstotka.

Višje cene pogonskih goriv so dodale 0,2 odstotne točke. Bencin se je marca v primerjavi s februarjem podražil za 4,7 odstotka in dizelsko gorivo za 3,8 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so prispevale še višje cene oskrbe z vodo in raznih storitev v zvezi s stanovanjem ter druge podražitve v marcu.

Po drugi strani so inflacijo za 0,5 odstotne točke ublažile nižje cene počitniških paketov. Ti so bili ob koncu zimske sezone cenejši za 14,3 odstotka. Po 0,1 odstotne točke so inflacijo znižali še cenejša trdna goriva in druge storitve v zvezi z osebnimi vozili.

Cene storitev so se zvišale za 6,1 odstotka

V medletni primerjavi so se marca cene storitev v povprečju zvišale za 6,1 odstotka, cene blaga pa za 2,3 odstotka. Poltrajno blago je bilo dražje za 3,6 odstotka in blago dnevne porabe za 2,8 odstotka. Medtem je bilo trajno blago za 0,8 odstotka cenejše.

Po 0,6 odstotne točke so k letni inflaciji prispevale za šest odstotkov višje cene v skupini rekreacija in kultura ter za 4,7 odstotka višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo.

Z 0,5 odstotne točke so sledile za 6,7 odstotka dražje storitve v restavracijah in hotelih. Cene raznovrstnega blaga in storitev so se zvišale za 5,1 odstotka in k inflaciji dodale še 0,4 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU-ju, je bila marca 3,4-odstotna, marca lani pa 10,4-odstotna. Mesečna rast cen je medtem znašala 0,6 odstotka.

Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 5,9 odstotka, cene blaga pa za 2,1 odstotka. Poltrajno blago se je podražilo za 3,3 odstotka in blago dnevne porabe za 2,7 odstotka. Medtem je bilo trajno blago cenejše za 1,6 odstotka.

Podatki o inflaciji za države EU-ja so na voljo za februar. Ta mesec je bila letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom, v evrskih državah 2,6-odstotna, v EU-ju pa 2,8-odstotna. Najnižjo so izmerili v Latviji in na Danskem (0,6-odstotno), najvišjo pa v Romuniji (7,1-odstotno). V Sloveniji je znašala 3,4 odstotka.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

zamišljenost, prepad, otrok
Čokolinčki
21. 5. 2024 ob 6:10