Proračunski prihodki ostajajo na rekordnih ravneh, a tudi državna potrošnja

Uredništvo
Vir foto: pixabay
Dobri gospodarski kazalci so se nadaljevali tudi v letu 2019. Kljub nekaterim negativnim gospodarskim napovedim javne finance trenutno izkazujejo presežek.

Tega se je v prvih enajstih mesecih letošnjega leta nabralo za 304 milijone evrov. Največje zasluge za to lahko, ob pretvorbi kriznega zvišanja DDV v stalni proračunski vir in dviga davka na dohodek pravnih oseb,  pripišemo dobremu poslovanju podjetij in večji porabi ljudi.

Drava z davki torej uspešno žanje presežke opravljenega v gospodarstvu. 

Prihodki državnega proračuna so bili v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018 višji za 1,4 odstotka in so v prvih 11 mesecih letošnjega leta znašali 9,17 milijarde evrov. Še močneje pa so se povišali njegovi odhodki, za 6,5 odstotka in oziroma na 8,87 milijarde evrov.

Davčni prihodki, ki predstavljajo glavni vir proračunskih prihodkov, so narasli za 5,2 odstotka, in konec novembra znašali 7,93 milijarde evrov. Prilivi iz davka od dohodkov pravnih oseb so se zvišali za 18,3 odstotka, na okoli 917 milijonov evrov, prilivi iz DDV-ja pa za 3,8 odstotka, na približno 3,58 milijarde evrov. Na finančnem ministrstvu te rezultate pripisujejo dobremu poslovanju podjetij in rasti porabe.

Decembra 0,1-odstotna deflacija


Nadaljuje se obdobje zmerne inflacije, ta je letos znašala 1,9 %. Po podatkih SURS so nanjo najbolj vplivale višje cene hrane, ki so se v enem letu zvišale za 3,5 odstotka. Storitve so se podražile za 2,6 odstotka, blago pa za 1,3 odstotka. Decembra so bile cene v mesečni primerjavi nižje za 0,1 odstotka.


Višji odhodki povezani z dvigom plač


Ob pregledu porabe močno bode v oči veliko povečanje odhodkov državnega proračuna. To je v veliki meri povezano z dvigom plač v javnem sektorju. Vendar se je del tega povišanja že prelil v javno porabo, zato je del tega povišanja treba iskati tudi v višjih prihodkih proračuna. Sredstva za plače, ki jih financira državni proračun, so se tako v obravnavanem obdobju zvišale za 6,8 odstotka na 1,57 milijarde evrov.

Davčne stopnje ostajajo na kriznih ravneh


K rekordno visokim proračunskim odhodkom pomembno prispeva dejstvo, da davčne stopnje ostajajo na predkrizni ravni. Če je med krizo povišana stopnja DDV v državni proračun ob uvedbi prinesla dodatnih 250 milijonov evrov, je zdaj ta znesek za približno 100 milijonov evrov višji in znaša približno 350 milijonov evrov.

Tudi letos ni prišlo do uskladitve dohodninske lestvice z rastjo plač, zato je država s te postavke pobrala za približno 70 milijonov oziroma za 6,1 odstotka več prihodkov kot prejšnje leto. Ta znesek bi bil še mnogo višji, če se ne bi vlada sprejela odločitve, da je lahko del regresa neobdavčen.

KOMENTAR: Uredništvo
Vlada še vedno ocenjuje, da zna z vašim denarjem bolje upravljati kot vi sami
Ni mogoče zanikati, ugodna makroekonomska gibanja so se v Sloveniji nadaljevala tudi v letu 2019. Razen na področju trošarin so proračunski prihodki rasli na vseh najpomembnejših postavkah. Ostaja pa grenak priokus, da si je levji delež odličnih gospodarskih rezultatov zase zadržala država. Dejstvo je, da v Sloveniji še vedno obstaja prepričanje, da bi se morebitno znižanje davkov najbolj poznalo v marinah na Hrvaški ali kateri drugi bolj eksotični obali. V to iskreno verjame tudi slovenska vlada. Morda je pri tem prepričanju finančni minister Andrej Bertoncelj drugačnega mnenja. Toda na drugi strani mize nikakor nima sogovornikov, ki bi jih uspel prepričati, da bi se znižanje davkov, zlasti DDV, zagotovo prelile v nižje cene storitev. Ne gre pozabiti, konsolidirana bilanca javnega proračuna, ki jo sestavljajo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in proračuni občin, kaže, da so te v prvih 11 mesecih letošnjega leta imele za približno 17,42 milijarde evrov prihodkov in 17,07 milijarde evrov odhodkov. Ob tem imamo v Sloveniji velike probleme z nizko učinkovitostjo državnih investicij ter občutno stopnjo korupcije pri državnih poslih. Ob tem se pravkar pogovarjamo, da bi na državna pleča prenesli denar, ki se k zavarovalnicam steka zaradi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pri čemer vemo tudi, da se v javnem zdravstvu letos obrnilo za milijardo evrov več denarja, kot leta 2009. Očitno je, da naš glavni gospodarski problem niso javni prihodki, ampak drastično pomanjkanje zasebne pobude.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Sistemski razpad upravljanja
  • 02. 04. 2026
V obdobju aktualne vlade nosi vsakdo preko 3.800 evrov dodatnega dolga
  • 18. 02. 2026
Nadomestila za brezposelnost v nebo
  • 08. 04. 2026