Protest, ki so vam ga, v dobro potrošništva, zamolčali
Peter Merše
- 30. 11. 2019 ob 10:58
- 2 komentarja
Nakup, nakup, uboga gmajna se je glasil naslov protesta, ki so ga Mladi za podnebno pravičnost organizirali na v času prižiga lučk na Prešernovem trgu.
S protestom so želeli opozoriti na komercializacijo praznikov, ki ločuje trgovske delavce od njihovih družin v prazničnih dneh in vzpodbuja nesmiselno obdarovanje z darili, ki so pogosto sama sebi namen in vodijo v ustvarjanje ogromnih količin odpadkov.
Da je nakupovalna mrzlica realna se je lahko prepričal vsakdo, ki je včeraj obiskal kakšen trgovski center.
Protest so, ne po naključju organizirali na četrti petek v novembru, ki je znan tudi kot največji potrošniški praznik na svetu – črni petek, ki bi ga lahko poimenovali kar »Velika noč potrošništva«. Črni petek je tako kot večina komercialnih praznikov k nam prišel iz Združenih držav Amerike. Kljub temu, da je pri nas razširjen šele nekaj let, ga že »praznujejo« skoraj vsi trgovci.
Izvor »praznika«
V Združenih državah Amerike na četrti četrtek v novembru praznujejo Zahvalni dan (Thanksgiving day), ki je eden redkih, za večino Američanov dela prostih dni v letu. Črni petek pa je petek po zahvalnem dnevu. Kot otvoritev sezone božičnega nakupovanja se tradicija začenja že v zadnjih desetletjih 19. stoletja, ko je med trgovci veljal gentelmenski dogovor, da do zahvalnega dne ne začenjajo božičnih razprodaj.
Kljub temu se je ime črni petek uveljavilo šele leta 1966. Takrat je izraz prvič uporabila policija v Filadelfiji, ki je z njim označila prometni kaos, ki je zaradi nakupovalne mrzlice nastal v mestu, da bi vzpodbudila prebivalce, da bi se izognili nakupovalni mrzlici.
Pred tem je izraz črni petek označeval zlom newyorške borze 24. septembra 1869. Zaradi negativne konotacije imena, so si trgovci nekaj časa prizadevali, da bi dan preimenovali v »Big Friday« (velikanski petek) vendar se ime ni prijelo. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je ime dokončno uveljavilo, označujejo z njim tudi domnevni vzpon iz rdečih v črne številke za trgovce. Mrzlica je zadnja leta tako velika, da se je črni petek razširil na ves vikend ter naknadno razširil še na Cyber monday, ponedeljek po črnem petku, ko imajo največje popuste spletni trgovci elektronike.
Čeprav je informacija, ki zadnja leta kroži po internetu, da naj bi črni petek izviral iz dražb sužnjev na ta dan, netočna, pa povezava s suženjstvom ni tako napačna. Nakupovalna mrzlica je namreč iz leta v leto večja, prav tako pa tudi iznajdljivost trgovcev. Ti so trgovine začeli odpirati že ob polnoči, od leta 2013 pa nekateri celo že na Zahvalni dan popoldne, s čimer mnogim družinam jemljejo še enega redkih dni, ki ga lahko preživijo v krogu najbližjih. To velja tako za uslužbence prodajaln, kot tudi za kupce, ki v želji po ugodnih ponudbah celo taborijo pred trgovinami in čakajo na njihovo odprtje, da bi dobili najboljše ponudbe.
Da je dan, ki ga tako ne preživijo v krogu najbližjih v resnici vržen stran, kažejo tudi podatki, da večina trgovin cene tik pred črnim petkom dvigne, da so popusti videti večji, največje popuste pa obesijo na izdelke, ki so že iz mode, zastareli ali pa jih iz drugih razlogov večina kupcev ne bi kupila. Nekateri proizvajalci, predvsem elektronike, pa za črni petek celo izdelujejo izdelke slabše kakovosti kot sicer, kar razkriva še večjo bedo živčnega prerivanja pred trgovinami.
Ravno zaradi velike družbene in okoljske škode, ki jo povzroča nakupovalna mrzlica, pa se v zadnjih letih pojavlja vse več pozivov k bojkotu črnega petka v obliki dneva brez nakupovanja. Mnoge ozaveščene skupine na ta dan organizirajo izmenjevalnice rabljenih oblačil in drugih predmetov ter jim tako dajo novo vrednost. V več mestih organizirajo tudi proteste, ki opozarjajo na problematiko potrošništva.
Z organiziranjem protesta in opozarjanjem na probleme komercializacije praznikov so se temu gibanju letos prvič pridružili tudi mladi za podnebno pravičnost. S protestom z naslovom Nakup, nakup uboga gmajna so želeli opozoriti na to, da ima komercializacija praznikov tudi zamolčano posledico ukradenih praznikov delavcem v proizvodnji in prodaji, ki si ravno v tem času primorani delati nadure in pritisku na okolje z velikimi količinami odpadkov v obliki pretiravanja z nakupovanjem in nepotrebnimi darili, ki na koncu končajo v smeteh. Naslov najbrž ni naključna referenca na kmečke upore v 16. stoletju na slovenskem.
Zanimivo pa je, da je bil protest, ki ima bistveno konkretnejše sporočilo kot siceršnji »podnebni štrajki« bistveno manjšo odmevnost v slovenskih medijih. Ti so bolj kot protest pokrivali vzdušje v nakupovalnih središčih in prižige lučk.
https://www.youtube.com/watch?v=KPgmgQxmUfU&t=17s
S protestom so želeli opozoriti na komercializacijo praznikov, ki ločuje trgovske delavce od njihovih družin v prazničnih dneh in vzpodbuja nesmiselno obdarovanje z darili, ki so pogosto sama sebi namen in vodijo v ustvarjanje ogromnih količin odpadkov.
Da je nakupovalna mrzlica realna se je lahko prepričal vsakdo, ki je včeraj obiskal kakšen trgovski center.
Protest so, ne po naključju organizirali na četrti petek v novembru, ki je znan tudi kot največji potrošniški praznik na svetu – črni petek, ki bi ga lahko poimenovali kar »Velika noč potrošništva«. Črni petek je tako kot večina komercialnih praznikov k nam prišel iz Združenih držav Amerike. Kljub temu, da je pri nas razširjen šele nekaj let, ga že »praznujejo« skoraj vsi trgovci.
Izvor »praznika«
V Združenih državah Amerike na četrti četrtek v novembru praznujejo Zahvalni dan (Thanksgiving day), ki je eden redkih, za večino Američanov dela prostih dni v letu. Črni petek pa je petek po zahvalnem dnevu. Kot otvoritev sezone božičnega nakupovanja se tradicija začenja že v zadnjih desetletjih 19. stoletja, ko je med trgovci veljal gentelmenski dogovor, da do zahvalnega dne ne začenjajo božičnih razprodaj.
Kljub temu se je ime črni petek uveljavilo šele leta 1966. Takrat je izraz prvič uporabila policija v Filadelfiji, ki je z njim označila prometni kaos, ki je zaradi nakupovalne mrzlice nastal v mestu, da bi vzpodbudila prebivalce, da bi se izognili nakupovalni mrzlici.
Pred tem je izraz črni petek označeval zlom newyorške borze 24. septembra 1869. Zaradi negativne konotacije imena, so si trgovci nekaj časa prizadevali, da bi dan preimenovali v »Big Friday« (velikanski petek) vendar se ime ni prijelo. Od osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je ime dokončno uveljavilo, označujejo z njim tudi domnevni vzpon iz rdečih v črne številke za trgovce. Mrzlica je zadnja leta tako velika, da se je črni petek razširil na ves vikend ter naknadno razširil še na Cyber monday, ponedeljek po črnem petku, ko imajo največje popuste spletni trgovci elektronike.
Črni petek in suženjstvo
Čeprav je informacija, ki zadnja leta kroži po internetu, da naj bi črni petek izviral iz dražb sužnjev na ta dan, netočna, pa povezava s suženjstvom ni tako napačna. Nakupovalna mrzlica je namreč iz leta v leto večja, prav tako pa tudi iznajdljivost trgovcev. Ti so trgovine začeli odpirati že ob polnoči, od leta 2013 pa nekateri celo že na Zahvalni dan popoldne, s čimer mnogim družinam jemljejo še enega redkih dni, ki ga lahko preživijo v krogu najbližjih. To velja tako za uslužbence prodajaln, kot tudi za kupce, ki v želji po ugodnih ponudbah celo taborijo pred trgovinami in čakajo na njihovo odprtje, da bi dobili najboljše ponudbe.
Da je dan, ki ga tako ne preživijo v krogu najbližjih v resnici vržen stran, kažejo tudi podatki, da večina trgovin cene tik pred črnim petkom dvigne, da so popusti videti večji, največje popuste pa obesijo na izdelke, ki so že iz mode, zastareli ali pa jih iz drugih razlogov večina kupcev ne bi kupila. Nekateri proizvajalci, predvsem elektronike, pa za črni petek celo izdelujejo izdelke slabše kakovosti kot sicer, kar razkriva še večjo bedo živčnega prerivanja pred trgovinami.
Bojkot črnega petka in njegovih bojkotovalcev
Ravno zaradi velike družbene in okoljske škode, ki jo povzroča nakupovalna mrzlica, pa se v zadnjih letih pojavlja vse več pozivov k bojkotu črnega petka v obliki dneva brez nakupovanja. Mnoge ozaveščene skupine na ta dan organizirajo izmenjevalnice rabljenih oblačil in drugih predmetov ter jim tako dajo novo vrednost. V več mestih organizirajo tudi proteste, ki opozarjajo na problematiko potrošništva.
Z organiziranjem protesta in opozarjanjem na probleme komercializacije praznikov so se temu gibanju letos prvič pridružili tudi mladi za podnebno pravičnost. S protestom z naslovom Nakup, nakup uboga gmajna so želeli opozoriti na to, da ima komercializacija praznikov tudi zamolčano posledico ukradenih praznikov delavcem v proizvodnji in prodaji, ki si ravno v tem času primorani delati nadure in pritisku na okolje z velikimi količinami odpadkov v obliki pretiravanja z nakupovanjem in nepotrebnimi darili, ki na koncu končajo v smeteh. Naslov najbrž ni naključna referenca na kmečke upore v 16. stoletju na slovenskem.
Zanimivo pa je, da je bil protest, ki ima bistveno konkretnejše sporočilo kot siceršnji »podnebni štrajki« bistveno manjšo odmevnost v slovenskih medijih. Ti so bolj kot protest pokrivali vzdušje v nakupovalnih središčih in prižige lučk.
https://www.youtube.com/watch?v=KPgmgQxmUfU&t=17s
Zadnje objave
[Nov posnetek] »Greš lepo na občino, pa vržeš bombo«
18. 4. 2026 ob 23:48
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Križi s križankarstvom
18. 4. 2026 ob 17:00
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Fenomen Stevanović
18. 4. 2026 ob 6:00
Macron proti Marine Le Pen – francoske volitve 2027
17. 4. 2026 ob 19:00
Ekskluzivno za naročnike
Jurij Vodovnik: Veselje moje vse je preč, ne morem se pomagat več ...
18. 4. 2026 ob 19:32
Kulturni dom Nova Gorica: reorganizacija ali kadrovanje po županovo?
18. 4. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
APR
20
APR
21
Pot vere – srečanja za odrasle
19:00 - 21:00
APR
22
Predstavitev monografije: Med tradicijo in moderno
11:00 - 12:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Jože Kurinčič
Nakup, nakup uboga gmajna! - res sporočilno ironično geslo oz. naslov protesta zoper brezumno nakupovanje, potrošništvo in beg ljudi iz družine. Vredno vse pohvale!
Ta usmeritev mladih protestnikov je res nekaj takega, česar bi se morala oprijeti "desna politika" oz tista politika, ki hoče res biti "zelena", okolju in pristnim odnosom, predvsem družini, prijazna. Ob taki zeleni politiki se bo pokazal blef levičarske skrbi za naravo. Zeleno je bistveno laže konservativno kot naprednjaško. Kako smešni so prebarvani komunisti, ki nam dopovedujejo, da je rdeča zelena, ko pa vemo, da sta to nasprotni barvi: zelena pomirja, rdeča draži in izziva upor in konflikt. Komunizem ni slučajno rdeč. Njegova rdeča barva je povezana z bistvom njegove ideologije, ki je upor zoper naravo, Boga in človečnost. Rdeča barva je vsaj od Prometeja naprej barva upora, ognja, požiga, industrije, vsega, kar je sovražno naravi, vsemu zelenemu. Zelena je kontemplacija narave, je barva sožitja, ne upora, je barva hvalnice življenju, ne njenega podrejanja ideologiji "družbenega napredka". Je barva kontemplacije, ne akcije, na katero prisega levičarski humanizem, še posebej komunizem.
Čestitke Petru, da je opozoril na podrejenost medijev tej rdeči potrošniški sli. In na to, da je potrošništvo v globokem neskladju s praznovanjem prihoda Boga v naš prostor.
Teodor
Čas zdrave kmečke pameti je minil, tako za trgovce kot za protestnike. Ampak trgovce vsaj razumem kaj jih žene, medtem ko protestnikov ne. Podnebna pravičnost je karnekaj. Kako naj bo podnebje pravično, saj ni živo bitje. Ljudje pa nanj nimamo nobenega vpliva. Kot bi lajali v luno.. no vsaj niso prvi.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.