Proti človekovemu dostojanstvu so evtanazija, splav, smrtna kazen, pa tudi zakoni proti homoseksualnosti

Dikasterij za nauk vere je objavil težko pričakovano deklaracijo z naslovom Dignitas infinita (Neskončno dostojanstvo, DI), ki jo je prefekt, kontroverzni kardinal Fernandez, napovedoval že nekaj časa. Dokument uvodoma utemelji izvor »neskončnega dostojanstva«, ki pripada vsakemu človeku, nato pa izpostavi njegove največje kršitve v današnji družbi – od teorije spola do trpljenja migrantov.
Deklaracijo je katoliška javnost sprejela mnogo bolje kot zadnji dokument tega dikasterija, ki je govoril o blagoslavljanju istospolnih parov, vseeno pa tudi tokrat teologi niso brez pomenljivih pripomb. Na kaj opozarjajo in kaj točno pravi besedilo?
Da je dokument prišel do končne, objavljene verzije, je trajalo kar 5 let, enak pa je ostal njegov namen: poudariti nepogrešljivost dostojanstva človeške osebe ter pokazati pomen tega pojma na različnih področjih. Dikasterij je pri pisanju upošteval željo papeža Frančiška, naj izpostavi teme, ki so posebej tesno povezane s pojmom dostojanstva, denimo revščino, situacijo migrantov, nasilje proti ženskam itd. Kot je v predstavitvi še zapisal Fernandez, temeljne ideje deklaracije izvirajo iz Frančiškove enciklike Fratelli tutti, Vsi bratje, v kateri papež poudarja, da človeško dostojanstvo obstaja »onkraj vseh okoliščin«.
Človekovo dostojanstvo
»Vsaka človeška oseba ima neskončno dostojanstvo, ki je neodtujljivo utemeljeno v samem njenem bitju in ki prevlada onkraj vseh okoliščin, stanj ali situacij, s katerimi se oseba kdaj sreča,« uvodoma zapiše Dikasterij in zatrdi, da je to dejstvo moč spoznati že s samim razumom, potrjuje pa ga Cerkev. Dokument večkrat poudari pomen Deklaracije o človekovih pravicah, ki je bila sprejeta pred 75 leti in je »v sodobni kulturi najbližje sklicevanje na načelo neodtujljivega človeškega dostojanstva«, ter na več mestih citira Frančiškova predhodnika na Petrovem prestolu ter nekatere cerkvene očete. Posveti se definiciji dostojanstva in koncept razdeli na štiri dele: ontološko dostojanstvo, ki je najpomembnejše in vedno pripada vsakomur preprosto zato, ker obstaja, ker je želen, ustvarjen in ljubljen od Boga; moralno dostojanstvo, ki ga človek lahko izgubi, če zlorabi svojo svobodo in dela stvari, »nevredne človeka«; socialno dostojanstvo, ki predstavlja življenjske okoliščine posameznika in je odvzeto denimo človeku v skrajni revščini; ter eksistencialno dostojanstvo – izgubo slednjega občutijo tisti, ki kljub temu, da imajo vse potrebno za življenje, ne morejo bivati v miru ali pa svoje razmere zaradi bolezni, zasvojenosti itd. doživljajo kot nedostojanstvene.
DI v nadaljevanju pojasni razvoj pojma človeškega dostojanstva: odkrivali so ga že v poganski antiki, predvsem pa je utemeljen v Bibliji – v Stari zavezi, ko Bog človeka ustvari »po svoji podobi« ter skrbi zanj, še posebej za najbolj uboge, in v Novi zavezi, v kateri naš Gospod povrne dostojanstvo tudi »najmanjšim«.
Kot nadaljuje dokument, Cerkev enako dostojanstvo ljudi izpeljuje iz treh prepričanj. Najprej dostojanstvo človeške osebe izhaja iz ljubezni Stvarnika, ki ji je vtisnil neizbrisne poteze svoje podobe in jo kliče k ljubezni do Sebe, pa tudi k življenju v bratstvu, pravičnosti in miru z drugimi. To dostojanstvo se tako ne nanaša le na dušo, ampak na enotnost duše in telesa. Drugo prepričanje izhaja iz dejstva, da je bilo dostojanstvo človeške osebe v polnosti razodeto, ko je Oče poslal svojega Sina, ki je popolnoma privzel človeški obstoj, se utelesil in združil s človekom ter oznanjal Božje kraljestvo, ki pripada ubogim. Tu pa je še tretja resničnost, ki zadeva končni cilj človeka: to je klic k občestvu z Bogom, ki bo trajalo večno in ga je razkril Kristus z vstajenjem od mrtvih.
Naše dostojanstvo pa lahko raste in se razvija, če se obrača k dobremu in odziva na Božjo ljubezen – in manjša v nasprotnem primeru, čeprav zaradi naše ustvarjenosti po Božji podobi nikdar ne more biti izbrisano. Dikasterij poudari tudi, da dostojanstvo ne pripada le razmišljanja zmožnim osebam, ampak vsakemu človeku, tudi nerojenemu otroku ali neprisebnemu ostarelemu. Prepoznava pa sodobne težnje, da bi pojem preveč razširili in med temeljne, objektivne pravice uvrstili tudi subjektivne zahteve posameznikov.
Zlorabe svobode
Deklaracija dalje piše o odnosnem značaju osebe in zlorabah naše svobode, nato pa se posveti hudim kršitvam človeškega dostojanstva, ki jih prepoznava danes; najprej kratko omeni smrtno kazen, za katero v nasprotju s tradicijo Cerkve pravi, da v vsakih okoliščinah krši človeško dostojanstvo. Nato našteje »dramo revščine« in vojno, ki nikdar »ni vredna smrti niti enega človeka«, pri čemer citira Frančiška, ki pravi, da je »danes /.../ zelo težko govoriti o možnosti 'pravične vojne'«, konceptu, ki ga pozna katoliška teologija, vendar ga Frančišek opušča.
Zatem dokument omeni stiske migrantov, katerih sprejemanje je »pomemben in pomenljiv način obrambe 'neodtujljivega dostojanstva vsakega človeka, ne glede na izvor, raso ali religijo'«. Obsodi trgovino z ljudmi in nasilje nad ženskami, tako v obliki neenakih možnosti zanje kot spolnega nasilja, poligamije, femicida itd. Zelo neposredno je poglavje o splavu, ki kritizira tudi razširjeno uporabo dvoumne terminologije, denimo poimenovanja »prekinitev nosečnosti«, ki »zakriva pravo naravo splava«. Nobena beseda ne more spremeniti resničnosti, da je »umetni splav, napravljen na kakršenkoli način, namerna in neposredna usmrtitev človeškega bitja v začetni fazi njegovega obstoja, ki traja od spočetja do rojstva«, piše.
Kritičen je tudi do nadomestnega materinstva (ki je trenutno vroče politično vprašanje v Italiji), do evtanazije in samomora s pomočjo, ki »obrača koncept dostojanstva proti življenju samemu«, pa do marginalizacije ljudi s posebnimi potrebami in do teorije spola. Pri tem kontroverznem vprašanju Dikasterij najprej poudari, da se je treba pazljivo izogibati vsakršnemu znaku nepravične diskriminacije do ljudi na podlagi spolne usmerjenosti, zato je po njegovem treba obsoditi dejstvo, da je ponekod homoseksualnost kriminalizirana. Nato obsodi teorijo spola, za katero piše, da skuša zanikati največjo možno različnost, ki obstaja med živimi bitji: spolno različnost; dodaja še, da biološki spol in njegova družbeno-kulturna vloga ne moreta biti ločeni. Zavrne tudi spreminjanje spola in digitalno nasilje.
Zakoni proti homoseksualnosti
Samo predstavitev novega dokumenta je prefekt Victor Manuel Fernandez sicer nekoliko nenavadno izkoristil za ponoven poskus obrambe prejšnjega dokumenta, Fiducie supplicans, ki je močno razdelil Cerkev. Dejal je, da je boleče videti katoličane, ki podpirajo zakone proti homoseksualnosti (ki jih poznajo v 50 državah). Fernandez je na vprašanje, ali bi Cerkev lahko spremenila jezik, ki pravi, da so homoseksualna dejanja sama po sebi nenaravna, celo odgovoril, da je to res zelo močan izraz, ki potrebuje veliko razlage, in da bi morda morali najti jasnejšo definicijo.
Asked whether he supports a change in the Catholic Church’s teaching that homosexual acts are “intrinsically disordered,” Cardinal Fernández said “it is a strong expression that needs to be explained & perhaps we could find an expression that explains more clearly what we mean.” https://t.co/daRh7Kd0Wo
— Diane Montagna (@dianemontagna) April 8, 2024
Posvetni mediji so se pri poročanju osredotočili skoraj izključno na dejstvo, da Vatikan kot kršitev človekovega dostojanstva (še naprej) označuje nadomestno materinstvo in splav.
Odziv večine katoličanov je bil doslej pozitiven, mnogi so pozdravili jasno besedo glede splava in podobnih moralnih vprašanj. Nekatere kritike prihajajo s strani progresivnih vernikov, ki pravijo, da je tekst preveč evropocentričen in osredotočen le na zahodne probleme ter da gre v podpori ženskam in »LGBT osebam« premalo daleč. Nekateri teologi pa opozarjajo na vprašljivo pisanje o »neskončnem dostojanstvu«, češ da to v resnici pripada le Bogu, naša ustvarjenost pa poseduje intrinzično dostojanstvo, ki je omejeno, končno, čeprav hkrati neizmerno in absolutno, torej neodvisno od okoliščin.
Opozarjajo tudi na novo, morebiti dvoumno delitev dostojanstva – v preteklosti ga je katoliški nauk delil na naravno in nadnaravno, pri čemer slednje poseduje le človek v posvečujoči milosti, greh, ki je v DI omenjen le dvakrat, pa ga lahko izniči. Iz takšnih temeljev tudi izhajajo prepričanja o popolni nedopustnosti smrtne kazni in pravične vojne – čeprav sta o podobnem govorila tudi Frančiškova predhodnika, je sedanje argumentiranje novo. Nekateri opozarjajo tudi, da je v tekstu povsem odsotna obsodba homoseksualnih dejanj.
At yesterday’s press conference on “Dignitas Infinita”, I asked DDF Prefect Cardinal Fernández: “If man has infinite dignity, how can he be condemned to the eternal suffering of Hell? And why are original sin and its effects never mentioned in the document?” His response below: pic.twitter.com/6odajldIq7
— Diane Montagna (@dianemontagna) April 9, 2024
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

V poslovni coni Tezno v Mariboru večji požar

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač

Prešernov dan – praznik slovenske kulture
Ekskluzivno za naročnike

[Film] Gledali smo: Iskanje vere ali prebujenstvo?

Limonin kolač
Prihajajoči dogodki
Valentinov romantični operni koncert za zamudnike
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Mednarodni festival Čili in čokolada
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

26 komentarjev
Zajček Dolgoušček
Kdaj bo RKC nehala segragacijo proti ženskam in jim priznala enakopravnost vključno z možnostjo postati duhovmice, škofinje in kardinalke. Tole bi bila prava pot.
Peter Klepec
A ste vi zenska, ki bi rada postala skofinja? In ali ste sploh aktiven katolik? Ce niste nic od tega, se brigajte za svoje reci.
Rokc5
LOL to je teološko nemogoče, tega nimajo niti vzhodne katoliške (npr. ukrajinska grkokatoliška, maroniti) tudi apostolsko priznane pravoslavne cerkve (npr. ruska, srbska, grška itd.) ter monofizitske (kopti, Etiopijci)! Ker bi to razklalo Cerkev, torej takšnih novotarij g. Zajček, ne bo NIKOLI. Pika. Amen.
Thor
Nekateri častilci rdeče zvezde na Cerkev še vedno gledajo, kot da gre za partijo. Če jim partijski šef reče, naj na volitvah glasujejo za opico, to naredijo brez ugovarjanja, medtem ko verniki zapise iz Vatikana ali od koderkoli lahko berejo kritično. Ali jih bodo vzeli na znanje ali ne, je stvar njihove vesti. Gejevski lobi lahko napiše še sto okrožnic, pa bo homoseksualna praksa še vedno zabloda "nevredna človeka". Precej utopične so tudi želje po spremembi zakonodaje v 50 muslimanskih državah.
Jernej
Pri verouku so nas učili, da je Bog usmiljen do grešnika in pravičen do greha. Torej usmiljen do homoseksualca in pravičen do homoseksualnosti. In glede tega črno na belem piše v Svetem pismu, da je greh. Nerazumljivo je, kako celo kardinali to spregledajo.
1 Kor 6,9-10
9 Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci 10 ne tatovi ne lakomniki ne pijanci ne obrekljivci ne roparji ne bodo dediči Božjega kraljestva.
1 Tim 1,8-10
8 Vemo, da je postava dobra, če se je kdo drži postavno 9 in če se zaveda, da postava ni dana za pravičnega, ampak za nepostavne, za nepokorne, za brezbožne in grešne, za nesvete in posvetne, za ubijalce očetov in mater, za morilce, 10 za nečistnike, za homoseksualce, za trgovce z ljudmi, za lažnivce, za krivoprisežnike in za vse drugo, kar nasprotuje zdravemu nauku.
Rim 1, 26-28
26 Zaradi tega jih je Bog prepustil sramotnim strastem. Njihove ženske so namreč zamenjale naravno občevanje s protinaravnim, 27 podobno so tudi moški opustili naravno občevanje z žensko in se v svojem poželenju vneli drug do drugega. Moški so počenjali nespodobnosti z moškimi in tako sami na sebi prejemali povračilo, ustrezno svoji zablodi. 28 In ker se jim ni zdelo vredno, da bi živeli skladno s svojim spoznanjem Boga, jih je Bog prepustil njihovemu umu, ki ni prestal preizkušnje, tako da počenjajo, kar se ne spodobi.
debela_berta
Upam, da so otroci domovinckarjev prikriti buzaranti, hahaha
AlojzZ
Se da tak komentar vsaj prijaviti ali celo ne objaviti?
A. Novak
Papež Frančišek poudarja, da človeško dostojanstvo obstaja »onkraj vseh okoliščin« - razen če si tradicionalist ali še hujše: se v čemerkoli z njim ne strinjaš!
AlojzZ
Peter Klepec 10. 04. 2024 16:38:01 Hja, in kaksen greh je “gnusoba”?
Ali ne veste, da krivični ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne prešuštniki ne moške vlačuge ne homoseksualci (1 Kor 6,9)
Peter Klepec
Bozji « zakonik » je napisan za ljudi, ne za Boga. Glede « kraljestva » pa, ne vemo kako je bilo to misljeno. Takrat so bili kralji, danes jih ni vec.
Hribarjev Rafko
Proti človeškem dostojanstvo je že vsaka nemoralnost sama. Sem vsekakor spadajo vsi spolni odkloni. Torej tudi homoseksualnost.
Človek vendar ne hodi po rokah in ne sedi na glavi. Vsak organ ima točno določeno funkcijo, ostalo so odkloni.
Pametneje bi bilo, če bi izvore spolnih disforij obravnavali strokovnjaki za psiho. Kajti večje spoštovanje se pokaže bolniku, če se mu operira koleno, kot pa če se ga prepričuje, da je okvara nekaj normalnega.
Cerkev: kot kaže, je v njenih strukturah delež spolno disforičnih oseb že prešel vse razumne meje. Aktivno prevzemajo oblast. Kakšne kuhinje so v ozadju, se nam niti ne sanja. Morda prihaja čas katakomb znotraj same Cerkve (ilegale).
Pa brez panike, Cerkev je vendar Kristusova nevesta. Kdo je človek, čeprav sam papež, pred Bogom samim???
Peter Klepec
« Clovek », kot je ustvarjen, je biolosko nagnjen k nasilju, goljufanju, varanju in tudi spolnim deviacijam. Ce ne bi bil, ne bi rabili « korektur » v obliki zapovedi, biblije&co. Ker si te deviacije motece za skupnost. Ampak ze ob izdaji teh zakonikov je bilo jasno, da se jih ne bodo vsi in vedno drzali.
Andrej Muren
Smrtna kazen ni čisto nič proti človekovemu dostojanstvu, pač pa je to edino učinkovito sredstvo, da se z njim ustavi notorične morilce in teroriste. Poleg tega, ali ni absurd, da se vsiljuje na vso silo evtanazijo in splav, smrtno kazen pa prepoveduje?
Peter Klepec
Sedaj ste ga pa definitivno pihnili.
IgorP
AlojzZ
10. 04. 2024 13:31:56
Gnusoba? Zelo veliko pedrčkov je med cerkveno elito, pa tudi z drugim spolom radi grešijo!
AlojzZ
Ja, kaj moreva? Tako pač je. Nismo v nebesih.
Peter Klepec
In kako vi to veste? Namrec koliko in kaj; kaj pa postarji, ucitelji in bademajstri?
Igor Ferluga
Nekateri so se navadili, pa ne mislim tokrat avtorja Sifrarja, da v Frančiškovem pontifikatu v vsaki izjavi ali dokumentu Svetega sedeža iščejo dlako v jajcu. To, kar nam tule avtor predstavlja, bi težko bilo bolj krščansko in katoliško v vsebini. In v skladu z razumom in zdravo pametjo.
MatevzSedej
Kar žalostno je videti, kako nekateri zlohotno gledajo prav na vse, kar počne sedanji papež. In iščejo dlako v jajcu, še tam, kjer je ni. Sveto pismo uči ljubezen in spoštovanje tudi do istospolnih, kamor sodi tudi prepoved njihove diskriminacija. To pač mora biti jasno vsakemu katoličanu, če mu je to všeč ali ne. Katoličan, ki ne sprejema istospolnih kot ljudi z enakim človeškim dostojanstvom, ni zvest katoliškemu nauku. Nekaj drugega pa je posvojitev s strani istospolnih oseb. Če katoličani temu nasprotujemo, to ni zaradi tega, ker bi želeli istospolne prikrajšati za nekaj, do česar imajo "pravico" heteroseksualne osebe, temveč zato, ker menimo, da imajo vsi otroci pravico do očeta in mame. Tukaj bi bilo tudi med tistimi, ki se tako ujedajo v vsako besedo papeža Frančiška prav, da zadeve jasno ločujejo.
Peter Klepec
Tako je!
Teodor
Tudi tokrat je Borgolio ostal zvest sebi. V dokumentu je več dima kot vsebine, pomeni pa postopno normalizacijo prebujenske ideologije v katoliško cerkev. Tisto o splavu je samo piškotek za kritike. Sveto pismo pa je medtem povsem jasno kaj je prav in kaj ni.
MR
Zakone proti homoseksualnosti so opredelili kot kršitev človekovega dostojanstva?
Posvojitev otrok v take homoseksualne zveze ter homoseksualne propagande nad našimi otroki pa ni bilo vredno omeniti?
Kraševka
Vsekakor bi morali te pravice razširiti tudi na otroke - da se ti imajo pravico roditi in da imajo pravico, da pri posvojitvi - DOBIJO očeta in mamo. Od vedno je bilo tako, da če otrok ni imel očeta, ali mame, da je bil sirota. Ali ni krivično, da otrok že v startu postane sirota?
AlojzZ
"Proti človekovemu dostojanstvu so evtanazija, splav, smrtna kazen, pa tudi zakoni proti homoseksualnosti"
Že zdavnaj sem pisal, da bodo Sveto pismo prepovedali ali spremenili, ker v njem piše:
Ne smeš ležati z moškim kakor se leži z žensko; to bi bila gnusoba. (3 Mz 18,22)
Peter Klepec
Hja, in kaksen greh je “gnusoba”?
Sigismund Balaton
Peter Klepec, preberi si sam v svetem pismu in ne bodi več neveden.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.