Protokole za odkrivanje in uničenje sršenjih gnezd je treba aktivirati čim prej – se bodo ministrstva odzvala?

Strokovnjaki Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) so skupaj s priznanim strokovnjakom z grške Univerze v Thessalyju ocenili, da je potrebno takojšnje ukrepanje – predvsem je treba nemudoma sprejeti protokole za odkrivanje in čimprejšnje uničenje gnezd orientalskega sršena. Kot nam je povedal predsednik ČZS Boštjan Noč, naj bi bili protokoli že oblikovani – pripravili so jih že za azijskega sršena – vendar pa jih je sedaj treba čim prej še sprejeti in aktivirati. Zato so na urgentni sestanek, ki bo potekal v četrtek, povabili več ministrstev in institucij. Kdo od njih se bo odzval na vabilo, zaenkrat še ni znano.

V zadnjih dneh so strokovnjaki Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) skupaj s priznanim strokovnjakom dr. Alexandrosom Papachristoforoujem z grške Univerze v Thessalyju na območju Kopra odkrili več gnezd invazivnega orientalskega sršena (Vespa orientalis). Papahristoforou je eden izmed vodilnih strokovnjakov na področju preučevanja orientalskega in azijskega sršena. Ocenili so, da je glede na videno stanje potrebno takojšnje ukrepanje. Po njihovih besedah je treba oblikovati oziroma predvsem sprejeti protokole za odkrivanje in čimprejšnje uničenje gnezd. V namen urgentnega reševanja omenjene problematike je ČZS v četrtek sklicala sestanek, poleg strokovnjakov in inštitucij s področja čebelarstva in kmetijstva so povabili tudi pristojna ministrstva in zavode. 

Kako orientalskega sršena prepoznamo?

Odrasli osebki zrastejo od 2,5 do 3,5 centimetrov v dolžino. Telo je rdeče-rjave barve z jasno vidnimi rumenimi pasovi na zadku, ki pa se ne raztezajo vse do konca zadka. Matice, delavke in samci se med sabo nekoliko razlikujejo – tako po velikosti kot tudi zgradbi in obarvanosti telesa. Največje so matice, nato sledijo delavke in nazadnje samci. Orientalski sršen gnezda praviloma gradi pod zemljo, lahko pa se naseli tudi v votla drevesa, objekte, vozila.

V starem delu mesta Koper so bila vsa gnezda opažena v razpokah starih kamnitih zgradb. Prisotnost gnezda se v takem primeru opazi le na podlagi izletavanja sršenov iz omenjenih razpok. V Čebelarski zvezi so opozorili, naj gnezd ljudje ne odstranjujejo sami, saj lahko njihov pik povzroči zdravstvene težave. V primeru odkritja gnezda ali posameznega primerka se opažanja lahko sporoči na elektronski naslov [email protected] oz. prek spletne strani Invazivke.si. 

Strokovnjaki pozvali k takojšnjemu ukrepanju in zatiranju gnezd 

Orientalski sršen razvije gnezda, ki so po obsegu podobna avtohtonemu Evropskemu sršenu (Vespa crabro), vendar pa se v enem letu lahko uspešno razvije več matic, kar posledično pomeni tudi več gnezd v prihodnjem letu. Pik dotičnega sršena je zelo boleč, po strupenosti je med sršeni na drugem mestu, takoj za orjaškim sršenom (Vespa mandarinia).

Vespa orientalis se težje razvija v območjih z hladnejšimi zimami. Podnebne spremembe so v Sloveniji prinesle milejše zime, posamezne osebke tega sršena na območju Primorske opažajo že zadnji dve leti. »Do letos pri nas nismo zabeležili gnezd in nismo pričakovali večjih težav zaradi prisotnosti te tujerodne vrste pri nas,« so priznali v Čebelarski zvezi, vendar pa je bil po njihovih besedah odziv dr. Papachristoforouja popolnoma drugačen. Ob omembi, da sršena te vrste pri nas opažamo že nekaj časa, je izrazil zaskrbljenost ter pozval k takojšnjemu ukrepanju in zatiranju gnezd tega sršena. Stanje na območju starega dela Kopra je preveril tudi sam in v kratkem času našel kar 5 gnezd orientalskega sršena. Opazil je tudi samca in več delavk, med katerimi so bile mlade matice, ki bodo aktivne v prihodnjem letu.

Glede na videno ocenjuje, da je sedaj v tem delu Kopra vsaj že od 25 do 30 aktivnih gnezd. Gnezd je zagotovo veliko tudi na ostalem priobalnem pasu Primorske, vendar je strokovnjak dejal, da težko oceni, koliko.

Na Zavodu za varstvo narave so sicer že lani v tem času opozarjali na možnost, da se tudi pri nas pojavi nevarni azijski sršen, ki se je v Evropi prvič pojavil leta 2004. Na seznam invazivnih tujerodnih vrst je bil uvrščen leta 2017, zanj tako veljajo najstrožji ukrepi za preprečitev vnosa in širjenja.

Azijski sršen je pretežno črne barve, z izjemo zadka, ki je rjave barve z ozkimi rumenimi obrobami členov in rumenim četrtim členom zadka. Rumen ima tudi sprednji del glave s čeljustmi. V dolžino meri od 2 do 3 centimetre. Za razliko od orientalskega sršena, ki večinoma gnezdi v zemlji, azijski sršen gnezdi v drevesnih krošnjah in drugih visokih strukturah.

Azijski sršeni veliko grožnjo predstavljajo predvsem v kmetijstvu, in sicer zaradi zmanjšanja stopnje opraševanja rastlin, plenjenja čebeljih družin in hranjenja s sadjem. »Ne nastavljajte neselektivnih pasti za lovljenje sršenov, saj se vanje prepogosto ujamejo tudi domorodni sršeni in druge žuželke. Obramba mora temeljiti na hitri zaznavi in ukrepih – lociranju in uničevanju gnezd, kar izvedejo primerno opremljene in usposobljene službe,« so lani svetovali na zavodu. Zaradi nevarnosti, da se pojavi azijski sršen, so že pred časom pripravili protokole za lociranje in uničevanje gnezd – zdaj jih je treba čim prej tudi sprožiti.