Prvinski problemi slovenske demokracije

Demokracija je v krizi, ker ne znamo dobro razlikovati med njeno formo in funkcijo. Če oblika demokracije še nekako deluje, pa njena funkcija v zadnjem času ne, je na sinočnji konferenci v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika dejal nekdanji minister dr. Žiga Turk. Z volitvami kot temeljnim tehnološkim postopkom demokracije imamo v Sloveniji prvinske probleme, je dodal predsednik SDS Janez Janša. Eden od teh je pomanjkljiv nadzor nad glasovnicami v času predčasnega glasovanja, drugi pa ukinjanje volišč na podeželju.

Demokracija kot tehnologija

Janez Janša je v nagovoru navzočim na mednarodni konferenci spomnil ne zapise pokojnega predsednika Demosa dr. Jožeta Pučnika, ki je demokracijo opredelil kot tehnologijo. Zapisal je, da demokracija ni vrednota sama po sebi in ne more biti ideal. »Demokracija je mnogo banalnejša in je s tem tudi mnogo pomembnejša. Demokracija je najučinkovitejša tehnologija, ki omogoča, da nekaj takega, kot je država, ljudje sploh prenašamo.«

Dr. Pučnik je vedel, da lahko tako v demokraciji kot v tehnologiji prihaja do zlorab. »Mi, ki smo demokracijo dojemali le kot vrednoto, pa nismo verjeli, da bi nekdo to želel zlorabiti v svoj prid,« je dejal. Nekdanji predsednik Demosa je že pred štirimi desetletji opozoril na stvari, ki jih danes vidimo kot problem.

Volivcev več, volišč manj

In ko gre za volitve, ki so temeljni tehnološki postopek demokracije, imamo v Sloveniji prvinske probleme, je ocenil Janša. Spomnil je, da smo Slovenci, ko smo se osamosvajali in šli na plebiscit, za samostojno Slovenijo lahko glasovali na 4.130 voliščih. Danes je volilnih upravičencev 300.000 več, volišč pa 1.200 manj.

Volišča se je po besedah Janše sistematično ukinjalo v podeželskih okrajih, kjer je dostopnost do njih že tako težja, še posebej v slabem vremenu. To se je jasno pokazalo pri volilni udeležbi, saj je tako v okrajih na podeželju tudi za 20 odstotkov nižja kot denimo v Ljubljani, kjer je volišče na vsakem koraku.

Izgovori za ukinjanje volišč

Volišča so sprva ukinjali po tihem, nato so kot izgovor uporabili argument, da je treba ukiniti tista, ki niso dostopna za invalide. Tako so denimo ukinili volišče, na katerega je hodilo glasovat 200 volivcev, med katerimi je bil en invalid. Če zanj volišče ni bilo dostopno, so mu navadno glasovnico prinesli in je svojo izbiro lahko obkrožil zunaj in s tem ni bilo težav. A takšno prakso so opustili in s tem izgovorom ukinili volišče za vseh 200 upravičencev.

Tudi mnenje informacijske pooblaščenke, da je manjša volišča treba ukiniti zato, ker tam ni vedno zagotovljena tajnost glasovanja, je po oceni Janše le še en izgovor. Pri prizadevanjih za ukinjanje volišč se gre v skrajnosti, ki nedvomno vplivajo na izid glasovanja.

Drugi problem pri udejanjanju demokracije pa je, da se glasovnice na predčasnih volitvah ne preštevajo sproti. V Ljubljani je bilo na Gospodarskem razstavišču na zadnjem glasovanju združenih 14 volišč, glasovnice pa je šest noči, od torka do nedelje, varovala varnostna služba ljubljanskega župana Zorana Jankovića, je opozoril predsednik SDS. Dokazov, da bi kdo to zlorabil, sicer ni, res pa je tudi, da je to nemogoče preveriti.

Oblika demokracije deluje, funkcija pač ne

Oblika demokracije, ko gre za kampanjo in izvedbo volitev, v splošnem sicer deluje. Ne velja pa to za funkcijo demokracije, je v nagovoru dejal dr. Žiga Turk, ki je moderiral razpravo. Funkcija demokracije je namreč v tem, da ustvari soglasje, da nam nekdo vlada in da privede do neke oblasti, ki zagotavlja varnost in dolgoročni razvoj.

Drugi predsednik ZDA John Adams je nekoč dejal, da je bila njihova ustava ustvarjena za moralne in verne ljudi, za druge je neustrezna, je dejal Turk. Danes pa delež vernega prebivalstva upada, vse bolj oslabljene so tudi moralne norme.

Ropanje države

V razpravi z gosti je venezuelski strokovnjak za Latinsko Ameriko, publicist Alejandro Pena Esclusa pojasnil nekatere tehnološke metode, s katerimi so se oblasti v Venezueli posluževale kraje glasov na volitvah. Poudaril je, da so takšne metode nasploh značilne zlasti za stranke levega političnega spektra, ki želijo do oblasti sicer priti brez nasilja, a s tem, da praktično oropajo državo. Če zaupanja oblasti ni, mora opozicija imeti vzporedni sistem preverjanja glasovnic, je dejal Pena Esclusa, sicer avtor knjige Volilne prevare.

Evropski poslanec iz Madžarske Andras Laszlo pa se je v svojem nastopu med drugim obregnil ob bruseljske direktive glede družbenih omrežij oziroma glede preverjanja dejstev, ki ni nič drugega kot cenzura.

Umetna inteligenca naj ostane na prostem trgu

Družbena omrežja resda omogočajo tudi širjenje populističnih sporočil, niso pa razlog za razmah populizma, je dodal univerzitetni profesor in publicist dr. Matevž Tomšič. Nasploh se nove medije pogosto prikazuje kor prostor širjenja lažnih informacij in sovražnega govora. A vse to se je od vedno pojavljalo tudi v tradicionalnih medijih, celo uglednih in mednarodno priznanih, kot sta New York Times in Der Spiegel, da o slovenskih niti ne govorimo.

Na konferenci o demokraciji in tehnologiji so osvetlili tudi izzive, ki jih prinašajo umetna inteligenca in novi mediji, vključno z družbenimi omrežji. Ali bo umetna inteligenca demokracijo krepila ali jo spodkopavala, je odvisno od tega, kako hitro se bomo na te procese odzivali, je dejala Iva Pučnik Ozimič, predsednica sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika. Znanstvenik, strokovnjak za umetno inteligenco dr. Niko Gamulin pa je med drugim ocenil, da bi bilo bolj nevarno, če bi orodja umetne inteligence prišla pod nadzor vlad, kot pa če ostanejo, kot danes, pod kontrolo prostega trga.