Računsko sodišče po pol leta še ni razsodilo o bančni luknji
Leta 2013 smo s skoraj petimi milijardami reševali in rešili naše banke, čeprav so bili mnogi prepričani, da je bila dejanska luknja bistveno manjša. Vprašanja, ali so ti sumi upravičeni, se je lotilo tudi računsko sodišče, a več kot polleten trud njihove ekipe ni obrodil sadov. ECB pa ne samo, da ne sodeluje, ampak sploh ne reagira, piše Katarina Matejčič za 24ur.com.
Sedem revizorjev že od začetka leta ugotavlja, kaj se je leta 2013 dogajalo na Banki Slovenije. Imamo ogromno težav, razlaga prvi človek Računskega sodišča RS Tomaž Vesel, a največja je neodzivnost Evropske centralne banke (ECB), ki mora Banki Slovenije dati dovoljenje za skorajda vsak dokument, ki ga naj bi ta nato predala revizorjem.
Taki kot bi morali biti menda niso niti arhivi. Zapisi so skopi, nekateri pa naj bi celo manjkali, kar je še dodatna težava, saj je zdaj na Banki Slovenije povsem druga vodilna ekipa kot leta 2013. Pod črto to seveda pomeni, da revizorji s svojim raziskovanjem ne pridejo nikamor. In to kljub temu, da smo leta 2013 za reševanje bank porabili izključno davkoplačevalske milijarde.
Sedem revizorjev že od začetka leta ugotavlja, kaj se je leta 2013 dogajalo na Banki Slovenije. Imamo ogromno težav, razlaga prvi človek Računskega sodišča RS Tomaž Vesel, a največja je neodzivnost Evropske centralne banke (ECB), ki mora Banki Slovenije dati dovoljenje za skorajda vsak dokument, ki ga naj bi ta nato predala revizorjem.
Taki kot bi morali biti menda niso niti arhivi. Zapisi so skopi, nekateri pa naj bi celo manjkali, kar je še dodatna težava, saj je zdaj na Banki Slovenije povsem druga vodilna ekipa kot leta 2013. Pod črto to seveda pomeni, da revizorji s svojim raziskovanjem ne pridejo nikamor. In to kljub temu, da smo leta 2013 za reševanje bank porabili izključno davkoplačevalske milijarde.
Povezani članki
Zadnje objave
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Vlada razglasila leto 2027 za leto duhovnika Jakoba Aljaža
8. 11. 2026 ob 21:35
Ko je bila izdaja naše zveličanje
8. 11. 2026 ob 20:11
V Kranju so obeležili 125. obletnico rojstva stavbenika Josipa Slavca (1)
8. 11. 2026 ob 19:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Evropa vrača udarec – dvakrat ugrabljena in večkrat (ideološko) posiljena
8. 11. 2026 ob 15:00
Igor Omerza in Jože Dežman v knjigi o Pirjevčevem zgodovinjenju
8. 11. 2026 ob 12:19
Ekskluzivno za naročnike
Miran Videtič: Stevanović je pravzaprav Janković po Jankoviću
9. 11. 2026 ob 6:00
Spomin na zlate čase domače glasbe
8. 11. 2026 ob 17:30
Prihajajoči dogodki
Video objave
[Video] BRIF #9: Je Stevanović s svojo zadnjo izjavo šel predaleč? (31. 10. 2026)
1. 11. 2026 ob 12:55
1 komentar
Kraševka
Računsko sodišče in BANČNA LUKNJA, sta kot nek "ekosistem" povezana v simbiozi.
Prvi mislim, ki je bil predsednik računskega sodišča, je bil Kardeljev vnuk - ŠOLTES.
Prvi predsednik na PROTIKORUPCIJSKI komisiji, je bil Drago Kos, ki je "po službeni dolžnosti" od osamosvojitve dalje deloval tako, da bi desnico odnesel z oblasti.
Ko je bilo "primerno vodstvo" na PROTIKORUPCIJSKI in na RAČUNSKEM SODIŠČU, ter "naši direktorji" na bankah, tako na NLB, kot Faktor banki, se je začelo "kopanje lukenj".
Pravilno povedano - začela se je NEMOTENA KRAJA DRŽAVNEGA denarja. Kajti ta, ki si je denar izposodil in ga ni vrnil, je, milo rečeno, ta denar ukradel. Zato pa niso nikoli dali v javnost IMEN ljudi, ki kreditov NISO vrnili.
Računsko sodišče ima sedaj problem, ker so med temi, "ki so luknjo kopali" v glavnem "sami naši". "Naših" pa sodišče nikakor ne sme kaznovati.
Do kdaj bo še tako?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.