Revizija poslovanja urada predsednice: preveč nadur in stalne pripravljenosti ter primer omejevanja konkurence

Računsko sodišče je izvedlo revizijo poslovanja urada predsednice Nataše Pirc Musar za leto 2024 in mu izreklo mnenje s pridržkom. Ugotovilo je namreč, da je urad v več primerih posloval v neskladju s predpisi, notranjimi akti in pogodbenimi določili.

Računsko sodišče je ugotovilo, da urad funkcionarja, ki je leta 2024 zasedal funkcijo svetovalca predsednice za politične zadeve, ni napotil na varnostno preverjanje za dostop do tajnih podatkov, čeprav je bilo dovoljenje za dostop do tajnih podatkov v sistemizaciji delovnih mest določeno kot posebni pogoj za zasedbo navedene funkcije.

Urad predsednice je javni uslužbenki napačno upošteval napredovalno obdobje in ji posledično nepravilno določil plačni razred, tako da ji je leta 2024 po ocenah računskega sodišča izplačal slabih 1.282 evrov previsok znesek. Poleg tega so ugotovili, da je urad trem uslužbencem odredil nadurno delo v obsegu, ki je presegal zakonsko dovoljen obseg 20 ur nadurnega dela na mesec. Kot pojasnjujejo v uradu predsednice, se takšne situacije lahko pripetijo v primerih daljših medcelinskih službenih poti.

Revizorji so ugotovili tudi, da je urad vodji oddelka za informatiko in tehnično podporo odrejal in izplačal vsakomesečno stalno pripravljenost, čeprav potreba za to ni bila izkazana v obsegu, ki bi utemeljeval njeno odreditev. V ta namen je zaposleni leta 2024 prejel 8.059 evrov bruto. Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da odreditev stalne pripravljenosti javnemu uslužbencu predstavlja porabo sredstev za naloge, ki jih je bil v skladu s sklenjeno pogodbo dolžan zagotoviti že zunanji izvajalec.

Nepopolna evidenca vozil in primer omejevanja konkurence

Urad predsednice je v enem primeru oddaje javnega naročila v razpisni dokumentaciji določil pogoj, ki je neupravičeno omejeval konkurenco. V enem primeru oddaje evidenčnega javnega naročila je k oddaji ponudbe povabil le enega ponudnika, pri čemer ni pridobil informacij o cenah storitev in ni naredil pisnega zaznamka. Urad je plačal račun v višini 9.565 evrov za izdelavo aplikacije za beleženje dogodkov in obveznosti, čeprav pogoji za to niso bili izpolnjeni.

V dveh primerih pa je v pogodbah napačno določil indeks cen za valorizacijo denarnih obveznosti. V več primerih evidence uporabe službenih vozil niso vsebovale vseh predpisanih podatkov. Pri tem računsko sodišče navaja pomanjkljive relacije, saj je bilo ponekod zapisano zgolj: območje Republike Slovenije. Revizorji navajajo še, da urad enega refundacijskega zahtevka ni izstavil, enega pa ni plačal v istem proračunskem letu.

Računsko sodišče od urada ni zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je slednji med revizijskim postopkom sprejel ustrezne popravljalne ukrepe za odpravo razkritih nepravilnosti. Je pa računsko sodišče uradu podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja.