Rusi začeli z "novo fazo" ofenzive. Kljub neučinkovitim sankcijam Ukrajinci zaupajo v svojo vojsko

Foto: Tomo Strle
Rusija je danes začela novo ofenzivo na vzhodu Ukrajine. Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je ob tem sporočil, da je namen ofenzive "osvoboditi" separatistični regiji Doneck in Lugansk. Temu navkljub je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski včeraj preko video nagovora sporočil, da Rusom ne bodo prepustili "ničesar ukrajinskega." Danes zjutraj pa je še sporočil, da se je "bitka za Donbas začela."

Mediji poročajo, da so se danes začela močna raketna obstreljevanja vzdolž celotne skoraj 500 kilometrske fronte, ki deli ozemlje pod nadzorom ukrajinskih sil od okupiranih separatističnih ozemelj. Nekateri raketni izstrelki naj bi padali tudi v zahodnoukrajinsko mesto Lvov v bližini poljske meje; tam so zabeležili sedem mrtvih in enajst ranjenih. Po besedah predstavnikov ruskih sil pa so njihove rakete že v nedeljo zvečer zadele na stotine vojaških ciljev po celotni Ukrajini.

Kot za BBC iz Dnipra poroča dopisnik Jonathan Beale, pa napadi niso usmerjeni le v slabljenje vojaške moči Ukrajine, pač pa tudi v "redčenje" civilnega prebivalstva. Tako trenutno ruske sile intenzivno obstreljujejo industrijske cilje; v Mariupolju je to na primer jeklarna Azovstal, na drugi strani istega mesta pa so napadom podvržene stanovanjske soseske.

Ob tovrstnih potezah zahodni strokovnjaki in obveščevalci svarijo pred možnostjo uporabe jedrskega orožja, a danes je ruski zunanji minister Sergej Lavrov v intervjuju za indijsko televizijo India Today takšno možnost zavrnil. Lavrov sicer ni pristojen za odločanje o vojaških zadevah, strokovnjaki pa opozarjajo, da bi Rusija lahko jedrsko orožje uporabila proti katerikoli državi, ne nujno proti Ukrajini.

"Nova faza operacije" ugodnejša za Ruse ali za Ukrajince?


Lavrov je ponovno obtožil Zahod, da se je NATO kljub drugačnim obljubam Rusiji širil, povedal pa je še, da je "specialna operacija" prešla v "novo fazo", od katere pričakuje uspeh. Napredek pričakuje tudi Šojgu, ki obljublja nov pristop ruskih sil in "vzpostavitev mirnega življenja" v "osvobojenih" republikah.

Kakorkoli, optimistična je tudi ukrajinska stran. Kot je povedal Zelenski, je v pričujočo ofenzivo vključen velik del celotne ruske vojske, a "ne glede na to, koliko ruskih vojakov pripeljejo, se bomo borili." V zadnjem dnevu Rusom sicer ni uspelo doseči omembe vrednega napredka po kopnem, saj so bili njihovni poizkusi večinoma odbiti, zavzeli pa so mesto Kereminna.

Marca je Moskva sporočila, da obvladuje 93 % Luganska in 54 % Donecka. Kljub temu so tam še prisotne ukrajinske sile, odločene, da ofenzivo zaustavijo. Gre za izkušene enote, ki na tem ozemlju delujejo večinoma že od začetka vojne leta 2014, po realnih ocenah pa štejejo od 40 do 50.000 ukrajinskih mož. Načelnik generalštaba ukrajinskih sil Andrij Jermak je povedal, da ima zaupanje v svojo vojsko, ki je po njegovih navedbah "zelo močna".

Ob zori "druge faze" ofenzive na Ukrajino pa Ukrajinci trdijo, da Putin kljub temu, da premiki na terenu kažejo fokus na Donbas, še ni opustil želje po uničenju države; to je v intervjuju sporočil visoki predstavnik varnostnih organov Oleksij Danilov. Prav tako pa je govorec Bele hiše John Kirby izrazil stališče, da Rusija "pripravlja razmere za prihodnje ofenzivne operacije."

Nemčija največja ovira pri uvedbi sankcij


Kakorkoli, kritike so deležna tudi diplomatska prizadevanja, ki so predvsem s strani EU po mnenju mnogih premajhna. Največjo oviro tukaj predstavlja Nemčija; obstoj največjega evropskega gospodarstva je v veliki meri odvisen od dobave ruskih energentov.

Ker Nemčija ni naklonjena povečanju sankcij proti Rusiji, se pojavljajo nesporazumi tako znotraj vladajoče stranke SPD, kot tudi v nemški zunanji politiki. Kot poroča portal Euractiv, je med velikonočnimi prazniki prišlo do odkritega nesoglasja med ukrajinskim veleposlanikom v Berlinu Andrijem Melnikom in (posredno) med stranko SPD.

Melnik je namreč obtožil trenutnega nemškega predsednika Franka-Waltherja Steinmeierja, da je "desetletja pletel pajkovo mrežo kontaktov" z Rusi. V resnici je bila vse od leta 2005 večino časa prav SPD kreatorka nemške energetske politike, ki je postala odvisna od Rusije. Posledice sedaj čuti tako Ukrajina kot tudi Nemčija sama, analitiki pa opozarjajo, da je s tem ogrožen tudi projekt tesnejšega povezovanja članic EU, obenem pa imajo sankcije na Rusijo le omejen učinek:

https://twitter.com/TheHillOpinion/status/1516444762538078209

Omenimo tudi, da je kljub sankcijam (ali pa prav zaradi njih) Rusija po podatkih Svetovne banke v prvem četrtletju letošnjega leta zaradi rasti cen energentov beležila rekordne presežke izvoza v primerjavi z uvozom.

 

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
JUN
05