[Leto pod črto] Nemirna Ukrajina v primežu velesil

Vojna v Ukrajini, ki se je razplamtela po ruski invaziji februarja 2022 se je kljub občasnim diplomatskim pobudam z nezmanjšano agresijo nadaljevala tudi v letu 2025. Vojaški spopadi so zlasti na vzhodu Ukrajine ostali intenzivni, Ukrajina pa je zlasti s pomočjo evropskih zaveznic, pa tudi nekoliko zmanjšano pomočjo ZDA, ohranjala odpor. Na diplomatski ravni se je odvilo več dvo- in večstranskih pogovorov, vključno s srečanjem med ruskim in ameriškim predsednikom Vladimirjem Putinom in Donaldom Trumpom, ki pa za zdaj preboja niso prinesli.

Ukrajina se upira, Zahod neenoten

Že začetek leta ni kazal znakov umiritve konflikta. Napadi ruskih sil na ukrajinsko energetsko infrastrukturo so povzročali obsežne izpade elektrike in ogrevanja, ki so prizadela zlasti večja mesta, tudi Kijev in Harkov. Analitiki so rusko stopnjevanje agresije pripisovali predvsem pritisku pred morebitnimi mirovnimi pogajanji.

Na drugi strani je Ukrajina skušala izkoriščati inovativne taktične pristope v boju proti bistveno številčnejšim silam, med drugim uporabo dronov za motenje ruske logistike ter z udari na ruska oporišča. S tem je omejevala rusko prednost in zmanjševala lastne izgube. Ker se je z novim letom iztekel plinski tranzitni dogovor med Rusijo in Ukrajino, je konflikt povzročil dodatne napetosti tudi v odnosih z Evropsko unijo.

Trumpova diplomacija je že kmalu po ustoličenju novega ameriškega predsednika začela stopnjevati prizadevanja za konec konflikta. Srečanje med ameriškim in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim sicer niso prinesli konkretnih dogovorov, so pa spodbudili dejavnejše diplomatske aktivnosti.

Vojnih spopadov te niso zaustavile. Ruske sile so spomladi sprožile novo ofenzivo v regijah vzhodne Ukrajine. Ta je tudi v letošnjem letu ostajala odvisna predvsem od pomoči Zahoda, pri čemer zlasti ZDA z novo administracijo pri tem ni bila več tako neomajna. Različna stališča o smiselnosti nadaljnje vojaške podpore je razkril tudi marčevski mednarodni vrh v Londonu, na katerem so sodelovali voditelji ZDA, EU in Nata.

Strategija izčrpavanja

Poletni meseci so v vojni prinesli fazo izčrpavanja z le počasnim premikanjem frontnih črt in vse večjimi izgubami na obeh straneh, pa tudi diplomatski vrhunec – srečanjem med Trumpom in Putinom na Aljaski. Pričakovanja so bila velika, izplen pa skromen: dogovor o nadaljevanju pogovorov. Kijev je srečanje pospremil v kritičnih tonih, ker se pogovori o Ukrajini pač ne bi smeli odvijati brez Ukrajine.

Zelenski pa je vseskozi zavračal tudi predloge za končanje vojne, ki bi vključevali ukrajinsko odpovedovanje delu ozemlja, pri čemer je bila večkrat izpostavljena regija Donbas. Da ne more biti miru na račun ukrajinskega ozemlja, saj bi bila to nagrada za rusko agresijo, je večkrat poudaril ukrajinski predsednik. Na drugi strani ruski samodržec Putin trdi, da le branijo ljudi iz Donbasa.

Še eno srečanje ruskega in ameriškega voditelja je bilo načrtovano za jesen, a nato preloženo. Rusija je medtem okrepila napade na energetsko infrastrukturo, Ukrajina pa se je osredotočila na napade z droni na ruskem ozemlju. Evropska unija je sicer medtem podaljšala sankcije proti Rusiji in povečala vojaško pomoč Ukrajini.

Zadnji meseci v letu so zaradi evropske podpore Ukrajini na eni strani prinesli Putinovo okrepljeno rožljanje z orožjem, tudi ko gre za članice zavezništva Nato oziroma Evropsko unijo, pa tudi predlog novega mirovnega načrta za Ukrajino, ki je nastal v okviru pogovorov med Trumpom in Zelenskim. Dogovor predvideva zamrznitev frontne črte in začetek pogovorov o demilitariziranih območjih.

Kupovanje časa

Zadnji signali iz Kremlja kažejo, da bi bil Putin pripravljen zamenjati ozemlje pod nadzorom Rusije, še vedno pa zahteva celoten Doneški bazen, kjer nekaj ozemlja še ostaja pod nadzorom ukrajinskih sil. Obenem ruski zunanji minister Sergej Lavrov evropskim politikom v teh dneh zatrjuje, da Rusija ne bo nikogar napadla, a obenem grozi, da bi bil odziv na morebiten napad nanjo uničujoč. Zelenski, ki poudarja, da je Ukrajina pripravljena storiti vse, da konča to vojno, medtem s podporo evropskih voditeljev sicer ravno danes potuje v Washington na pogovore s Trumpom.

Tudi po skoraj štirih letih od začetka ruske agresije resničnih obetov za mir še ni na vidiku. Rusija zahteva ozemeljske koncesije, ki jih Ukrajina označuje kot nesprejemljive. Zdi se, da je brez pripravljenosti Moskve na umik vojna ujeta v strategiji izčrpavanja in da diplomacija ne deluje v službi ustvarjanja miru, pač pa v službi kupovanja časa. Ta čas ob mlačnosti evropskih voditeljev deluje v prid Putinu, ki pa se, kot opozarja pretežni del evropske javnosti na najvišji ravni, v Ukrajini ne bo ustavil.