Schroll, nesojeni grobar BIA Separations, ponovno za zapahe

Avstrijskega podjetnika Josefa Schrolla je dunajsko deželno sodišče pred dnevi spoznalo za krivega nezakonitih prisvojitev premoženja, ki so mu ga zaupali vlagatelji v skrbniške sklade in podjetja. Pridobljenega denarja Schroll ni porabil namensko, pač pa ga je namenil drugim podjetjem svoje skupine Schilling ali pa za druga plačila. Schrollovo ime je slovenski javnosti sicer dokaj neznano, a le, dokler ga ne povežemo z ajdovskim podjetnikom in znanstvenikom dr. Alešem Štrancarjem.

»Beloovratniški kriminalec«

Podjetje BIA Separations, ki ga je ustanovil dr. Aleš Štrancar, je bilo namreč s strani istega Schrolla deležno podobnih finančnih malverzacij, s katerimi se je želel mastno okoristiti. A dr. Štrancar, ki scenarija pohlepnih avstrijskih podjetnikov ni želel podpreti, ni bil edina tarča Schrolla, ki mu ajdovski podjetnik pravi kar »beloovratniški kriminalec«.

V intervjuju v tedniku Domovina (št. 215, str. 19–24) je dr. Štrancar razkril, da je bil Josef Schroll v Avstriji že pravnomočno obsojen na zaporno kazen. Šlo je za pravnomočno obsodbo dunajskega deželnega sodišča, ki ga je leta 2021 obsodilo na 30 mesecev zapora. Zdaj ga je obsodilo še na dodatnih 10 mesecev.

Zbiral za eno, porabil za drugo

Sodišče je v tem primeru tožilstvu sledilo v večini točk obtožnice. Za Schrolla je bilo tako dokazano, da med junijem 2012 in oktobrom 2014 kapitala v višini 113.000 evrov, ki so ga vlagatelji zagotovili za komanditne deleže v družbi Schilling Immobilien Management, ni nakazal naprej navedenemu podjetju, pač pa ga je uporabil za druge namene. Praktično enako je storil s sredstvi v višini 350.000 evrov, ki so jih vlagatelji namenili za komanditne deleže oziroma konvertibilne obveznice družbe Mediclass Gesundheitsclub.

V obdobju med letoma 2014 in 2018 pa je Schroll s kapitalom v višini blizu 600.000 evrov, ki so ga vlagatelji namenili konvertibilnim obveznicam družbe Zytoprotec, financiral kar podjetja iz svoje skupine Schilling. Enako je storil z več kot 960.000 evri, ki so jih vlagatelji namenili družbi Schilling Immobilien Management. Denarja namreč ni uporabil za razvoj nepremičninskega posla, kot je bilo predvideno, ampak za druga podjetja iz iste skupine.

Modus operandi

Na ta način je Schroll, ki je bil med letoma 2012 in 2019 odločevalec v skupini Schilling Immobilien Management, zmanjšal njeno premoženje, s tem pa onemogočil ali zmanjšal poplačilo upnikov oziroma vsaj enega od njih. Tožilstvo je obtožnico zajelo v očitka kaznivega dejanja poneverbe in kaznivega dejanja goljufivega stečaja.

Očitno je šlo za Schrollov modus operandi. Na zelo podoben način se je želel polastiti tudi premoženja podjetja BIA Separations. Leta 1998 v Sloveniji ustanovljeno podjetje je bilo od leta 2007 namreč v lasti avstrijske družbe BIA Separations.

Zlovešči načrt in rešitev slovenskega podjetja

Kot je dr. Štrancar, sicer tudi lastnik medija, ki je izdajatelj časnika, ki ga pravkar berete, razkril v pogovoru v zadnji avgustovski številki Domovine (215), sta imela vodja nadzornega odbora, direktor ter finančnik Franz Krejs in vlagatelj Schroll načrt, da prevzameta nadzor nad podjetjem z visoko vrednostjo ter ga nato drago prodata. Za to sta bila pripravljena storiti marsikaj: od zavajanja delničarjev glede selitve podjetja iz Slovenije v Avstrijo do poskusov podkupovanja dr. Štrancarja, ki pa jih je seveda zavrnil.

Schroll je na vsak način skušal vzpostaviti novo podjetje, kamor bi se stekla vrednost slovenskega in avstrijskega podjetja. Pred tem je želel preko stečajnega upravitelja Michaela Wagnerja obe podjetji poslati v bankrot. S tem pa bi opeharil vse upnike in solastnike podjetij, razen tistih v njegovi lasti. Med oškodovanimi bi bile tudi slovenske banke.

Dr. Štrancar na ta načrt ni pristal, pač pa je po stečaju avstrijske družbe zavaroval slovensko podjetje in sledila je uspešna zgodba. Je pa na podlagi pridobljene dokumentacije proti Schrollu, Wagnerju ter slamnatemu posredniku Christianu Hureku avgusta lani vložil tudi kazensko ovadbo.

(D229, 23)