SDS z zakonom za pokop žrtev Macesnove gorice na Žalah

Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila predlog dopolnitve zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Kot so sporočili iz SDS, želijo s predlogom zagotoviti pietetno in trajno rešitev za pokop posmrtnih ostankov več kot 3000 žrtev povojnega nasilja, ekshumiranih iz jame pod Macesnovo gorico.

Posmrtni ostanki so trenutno shranjeni v državni kostnici v Škofji Loki, po predlogu pa bi jih v treh mesecih po uveljavitvi zakona prenesli in pietetno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani.

Nujen korak k pietetni rešitvi

Spomnili so, da so bili posmrtni ostanki doslej shranjeni v neustreznih pogojih, najprej v zabojnikih v garaži Komunale Kočevje, nato začasno v kostnici v Škofji Loki, »kar je nespoštljivo in v nasprotju s temeljnim civilizacijskim načelom dostojnega pokopa.« Ob enostranski odločitvi ministra za obrambo Boruta Sajovica o selitvi ostankov iz Kočevja v Škofjo Loko je ogorčenje izrazila tudi komisija vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč. Svojci žrtev so namreč pred tem zahtevali dogovor in določitev trajne lokacije pokopa.

Predlog zakona sledi resoluciji Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve komunističnega obdobja v Sloveniji, ki so jo evropske poslanke in poslanci 8. julija. Resolucija namreč med drugim poziva k zagotavljanju univerzalne pravice do dostojnega pokopa. »Vsak človek ima pravico do groba, dostojnega pokopa in spomina, zato zakon predstavlja nujen korak k pietetni in trajni rešitvi za žrtve iz Jame pod Macesnovo gorico,« so navedli v SDS.

Laži in podtikanja iz Slovenije

Po dobrem tednu je vtise o sprejetju resolucije danes na omrežju X sicer strnila njena pobudnica Romana Tomc iz Evropske ljudske stranke oziroma SDS. Kot je navedla v daljšem zapisu, prepričljiv rezultat glasovanja na plenarnem zasedanju daje občutek, da je bila pot do potrditve enostavna. »Toda ta občutek vara. Bilo je zelo težko in do konca negotovo. Veliko je bilo laži in podtikanj, večina njih je seveda prihajala iz Slovenije,« je pojasnila.

Očitno je bilo za »ponosne naslednike komunizma« uničenje resolucije res pomembno, saj razgalja vse njihove laži in pokvarjenost, piše Tomčeva. Kot opominja, so se vsi slovenski evropski poslanci z levega pola »aktivno vključili v obrambo komunističnih zločinov«. Z lažmi so skušali razdeliti enotnost desnice v Evropskem parlamentu. Na postopek naj bi po informacijah evropske poslanke skušal vplivati celo predsednik vlade Robert Golob. »Ni jim uspelo,« ugotavlja Romana Tomc, katere zapis je poobjavil tudi predsednik SDS Janez Janša.

Po nekaj dneh, ko je pritisk nekoliko popustil in v izogib napačnim interpretacijam, predstavljam dejstva iz ozadja ob sprejetju Resolucije Evropskega parlamenta o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji.

Postopek od priprave peticije do…

— RomanaTomc (@RomanaTomc) July 16, 2025

Zakulisni boji

Odločitev za peticijo je sicer nastala na podlagi dogovora Tomčeve z nekdanjo vodjo odbora Evropskega parlamenta za peticije Dolors Monserrat. Na pobudo Romane Tomc je vlogo prvopodpisanega prevzel zgodovinar dr. Mitja Ferenc, ki je pozneje dvakrat nastopil na odboru za peticije. Tomčeva pa je medtem v Evropskem parlamentu organizirala še razstavo o jami pod Macesnovo gorico, ki sta si jo ogledala tudi predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola in predsednik EPP Manfred Weber.

Ker se slovenska vlada na vprašanje odbora za peticije o razlogih za ukinitev dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja ni odzvala, je Tomčeva na ponovnem zasedanju predlagala pripravo resolucije. To delo je prevzel predsednik odbora, poljski poslanec Bogdan Rzonca, kratek in splošen osnutek so nato skupaj še dopolnjevali. »Tako je nastalo popolnoma drugačno in vsebinsko močno besedilo,« je zapisala.

Predstavniki levice so po njenih besedah skušali s svojimi predlogi besedilo »povsem uničiti«, ko jim to ni uspelo, pa so jo skušali zaustaviti postopkovno. »Do zadnje minute je potekal zakulisni boj, ali bo resolucija uvrščena na dnevni red plenarnega zasedanja ali ne,« se spominja.

Za vedno v zgodovini EU

Odzive po njenem sprejetju je Tomčeva označila za pričakovane: »Od številnih pisem podpore in klicev, polnih hvaležnosti, do blatenja, groženj in zanikanja.« Posebej se je Tomčeva obregnila ob tistega predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki da »se je odzvala z vsebinsko zgrešenim, še huje, popolnoma brezčutnim in nekorektnim zapisom«.

Sicer pa bo zgodovinski pomen resolucije, kot še piše Romana Tomc, prepoznan šele čez čas. »Takojšnjih učinkov od te vladajoče garniture ne pričakujem. Ni pa mogoče spremeniti dejstva, da bo resolucija za vedno zapisana v zgodovino Evropske unije,« je poudarja evropska poslanka.