Se sprašujete zakaj referendum o 2. tiru? Poglejte kako vas vlada zavaja s ceno dvotirne proge

Mnogi se sprašujejo, zakaj bi v državi plačevali še za en referendum in si obenem mislijo naj se ta drugi tir vendarle že zgradi. Sploh sedaj, ko je vlada sprejela odločitev o dvojnem drugem tiru za sprejemljivih dodatnih 97 milijonov evrov.  

A prav v tem je bistvo manipulacije, opozarjajo ugledni strokovnjaki tehničnih strok pod vodstvom dr. Jožeta Duhovnika. S številkami so neizprosni: vlada skriva in zamegljuje dejstvo, da bo za dvotirni drugi tir v resnici odštela 3.5 milijarde evrov in ne zgolj okrog 900+97 milijonov (plus DDV), kot nas želijo zavesti.

Teh 97 milijonov evrov, ki jih sedaj javno navaja vlada, je v resnici zgolj strošek t.i. "prve faze" - razširitve predorskih cevi, ne pa samega tira, viaduktov in mostov, ki bodo potrebni. O tem vlada pravi, da bo bo cena znana ob koncu projekta.

Predstavljamo pet pomembnih razlik med predlogom vlade in varianto strokovne skupine pod vodstvom dr. Jožeta Duhovnika.

Ti sicer pozdravljajo odločitev s četrtkove vladne seje, da po novem namerava graditi dvotirno progo drugega tira, hkrati pa opozarjajo, da vlada nima jasne strategije gradnje, niti noče predstaviti stroška, ki ga bomo v ta namen morali prispevati davkoplačevalci.

Ta bo namreč v resnici stotine milijonov višji od cene projekta, ki ga predlaga strokovna skupina, zbrana okrog dr. Duhovnika, kateri vlada en želi prisluhniti.

800 milijonov proti 3,5 milijarde

»Verjamemo, da ljudje počasi razumejo, kakšna je razlika med 800 milijoni in 3,5 milijardami,« je dejal dr. Jože Duhovnik. Prva razlika med predlogom vlade in pobudnikov referenduma je torej cena, ki jo bomo za projekt namenili davkoplačevalci.

Medtem ko predlog strokovne skupine pokaže, da je celotna izgradnja mogoča z 800 milijoni evrov, naj bi vladni predlog stal milijardo evrov, kateremu pa je prišteta še cena dvojnega tira - po navedbah vlade 96 milijonov evrov. A v resnici je to zgolj strošek razširitev predorov, izključen pa je železniški tir dolg 27 km, 2 viadukta, 3 mostovi in dostopne ceste, ki pa se ne bodo zgradili zastonj.

Vse je na mizi : skrivalnice

Druga je način dela. Duhovnikova strokovna skupina je svoj predloga predstavila jasno, s traso, stroški, vplivom na okolje, predvidenim časom izgradnje, potrebnimi dovoljenji in ceno.

Vlada pa svoj načrt pod pritiski spreminja, ne vključi vseh potrebnih vidikov, zamolči, da bo potrebno dopolniti gradbeno dovoljenje, državno lokacijski načrt in pridobiti vsa potreba soglasja (npr. za dostopne ceste), kar bo časovno vse podaljšalo projekt in ne pove, kolikšen bo strošek gradnje, ampak pravi, da bo ta znan po koncu gradnje.

To po besedah dr. Duhovnika kaže »da se projekt vodi popolnoma amatersko, zgolj za politične namene. Vlada nima pravice, da dela z denarjem davkoplačevalcev kot svinja z mehom,« pravi.

2022 : 2033

Tretja razlika je čas izgradnje. Po novem predlogu vlade bo izgradnja potekala do leta 2033, pri čemer bo še osem let v uporabi tudi nevarni odsek, za katerega vlada sama ugotavlja, da ga že sedaj en bi smeli več uporabljati.

Po predlogu strokovne skupine pa bi bila celotna gradnja končana do leta 2022, ko bi bilo tveganj okrog nevarnega odseka konec.

Naravovarstveno usmerjen in energetsko varčen projekt : uničenju pomembnih naravnih okolij

Četrta je vpliv na okolje. Kot je dejal predstavnik mednarodnega društva za okolje in naravo Alpe Adria Green Vojko Bernard, je po njihovi oceni projekt skupine okrog dr. Duhovnika »najbolj naravovarstveno usmerjen, energetsko varčen ter ima načrtovana dva tira«.

Spornost posega gradnje v prostor je natančno predstavil tudi arhitekt in prostorski načrtovalec Miha Jazbinšek, ki je izpostavil, da bi vladni predlog pomenil »trajno degradacijo krajinske odličnosti doline Ospa, grebena Tinjana in Vinjanskega gozda.«

Ker je z novim predlogom vlada zamolčala, da bo potrebovala tudi novo gradbeno dovoljenje, bodo pri AAG spremljali postopek pridobivanja novega okoljevarstvenega dovoljenja in nanj podali svoje pripombe, poleg tega pa bodo na italijansko okoljsko ministrstvo podali zahtevo za raziskavo čezmejnega vpliva vladnega projekta.

Trasa proge po vladnem predlogu niti ni še jasno znana, po predlogu strokovne skupine že dlje časa.

A vlada za strokovno skupino, ki jo sestavljajo vodilni slovenski inženirji (Inženirska akademija Slovenije, Zveza inženirjev Slovenije in Inženirska zbornica Slovenije), nima posluha.

Upoštevan le en del civilne iniciative

Peta razlika je sodelovanje s predstavniki civilne iniciative. Vlada kot civilno iniciativo prepoznava iniciativo, ki nadzoruje finančni del in kasneje spreminja tehnološke parametre, Zvezo upokojencev Slovenije in Občino Koper (slednja naj bi si po mnenju predlagateljev s tem zagotovila stolčke v nadzornem svetu Luke Koper). Za pobudnike referenduma pa vlada nima posluha in z njimi nima nobenega stika.

Vili Kovačič, pobudnik referenduma, je ob koncu tiskovne konference izpostavil, da pobudniki referenduma podpirajo prizadevanja za kvalitetno povezavo Luke Koper z Evropo, kar kliče po odgovornem, profesionalnem in strokovnem iskanju in izvajanju rešitev skupaj z vodstvom ministrstva.

Njihov glavni cilj je tako dialog in končna rešitev, ki bo finančno, okoljsko in strokovno najbolj ustrezna in ne bo le še en propadli projekt, preko katerega bodo izginjali milijoni davkoplačevalskega denarja.