Sestavljanje manjšinske vlade: kaj je sloviti "portugalski scenarij" in kaj so vam glede tega zamolčali

Uredništvo
Embed from Getty Images
Zdaj, ko je postalo jasno, da je edina povsem leva vlada mogoča le v manjšinski obliki s "projektno podporo" Levice, je v medijih vse pogosteje zaslediti navedbe, da tovrstne manjšinske vlade v Evropi niso takšna redkost in da nekatere povsem uspešno in stabilno delujejo.

Pri tem se večkrat za zgled daje tako imenovani "portugalski scenarij", po katerem naj bi manjšinsko "sredinsko" vlado v parlamentu podpirala levica, kar naj bi delovalo odlično.

Na veliki zvon pa ne obešajo, da je na Portugalskem na oblasti pravzaprav le ena stranka, in sicer Socialisti. Ti so sklenili zavezništvo s tremi radikalno levimi strankami, da so lahko vlado sestavili mimo zmagovite desnosredinske Socialdemokratske stranke (PSD). 

A za sprejetje potrebnih reform in proračunskih načrtov so bili aprila letos primorani skleniti sporazum prav s PSD, saj z radikalne levice za to niso dobili glasov.

Manjšinsko vlado ima v Evropi trenutno približno četrtina držav, pri čemer še najbolje delujejo tiste v zrelih skandinavskih demokracijah. (Norveška, Švedska, Danska ...).

Pri nas se kot kot zgled navaja primer Portugalske, kjer naj bi po besedah Luke Mesca imeli "sredinsko manjšinsko vlado s podporo levice".

A na Portugalskem so dejansko na oblasti Socialisti, ki so na volitvah leta 2015 dobili drugo največ, 37 % sedežev v parlamentu, za zmagovito koalicijo Socialdemokratske stranke in Ljudske stranke, ki je dobila 47 % sedežev.

Levičarji so zmagovalce z desne sredine obvozili z manjšinsko vlado Socialistov in sklenitvijo sporazuma o podpori s tremi manjšimi radikalno levimi strankami: Komunisti, Levim blokom in Zelenimi.

V takšni kombinaciji jim je uspelo na oblasti preživeti vse do danes, pri čemer so izkoristili ugodne gospodarske razmere in jim je javnomnenjska podpora celo narasla. A za izvedbo nujnih reform ter sprejetje proračunskih načrtov so bili aprila letos vendarle primorani skleniti dogovor z opozicijsko PSD ter se tako otresti velike odvisnosti od evroskeptične in finančno nič kaj varčne radikalne levice.

Komunisti in Levi blok so predvsem kritizirali vladne načrte po nižjem proračunskem primanjkljaju, saj so zahtevali, da se denar raje nameni za zdravstvo in višje delavske plače.

KOMENTAR: Uredništvo
Preden Slovenija skoči v manjšinsko vlado in se pri tem sklicuje na nekatere evropske primere, je vendarle potrebno opozoriti na nekaj ključnih razlik. Najprej, praksa kaže, da manjšinske vlade lahko kolikor toliko stabilno in učinkovito delujejo v zrelih demokracijah. Druga pomembna značilnost pa je, da jih sestavlja zelo malo število strank, neredko zgolj samo ena. V Sloveniji pa imamo izrazito nezrelo demokratično okolje, v katerem je mandat v enaki sestavi redno zaključila le ena vlada do sedaj - 1. Janševa, pa čeprav so praktično vse imele bolj ali manj stabilno parlamentarno večino. Obenem pa se o manjšinski vladi pogovarja kar pet različnih strank, s kopico različnih interesov in pogledov na skupno prihodnost. Za vladanje z manjšinsko podporo bi se torej levosredinski peterček najprej moral usklajevati znotraj sebe, nato pa v večini primerov še z opozicijsko Levico. V projektih, kjer si njene podpore ne bi mogel obetati (in teh je, kot kažejo tudi portugalske izkušnje), pa bi se po pomoč moral obrniti bodisi na SDS, bodisi na NSi. Verjeti v stabilnost, trajnost, predvsem pa operativnost in učinkovitost takšne koalicije pa je najbrž preveč idealistično celo za največje optimiste med poznavalci politike.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Svobodnjaki pretenciozno o koaliciji, Janša čaka, da si Golob polomi zobe
  • 01. 04. 2026
Žal nismo normalna demokratična država
  • 03. 04. 2026
Golob, go home, ali po slovensko, pojdite domov
  • 07. 04. 2026