Obravnava proračunov med razvojem in demagogijo

Namen predvidenih sprememb proračuna ni krčenje socialnih sistemov, temveč njihovo učinkovitejše delovanje in preprečevanje zlorab, je na seji odbora za finance poudaril finančni minister Andrej Šircelj. Današnjo sejo, na kateri člani odbora razpravljajo o proračunih za prihodnji dve leti, zaznamujejo tudi številni demagoški nastopi, v katerih se opozicija poslužuje že znanega recepta. Kljub zagotovilom, da se socialne pravice ne bodo krčile, namreč strašijo, da bodo na slabšem najranljivejši.

Več prihodkov, obsežna vlaganja v razvoj, ohranjanje socialne varnosti in postopno urejanje javnih financ so temeljne usmeritve predloga sprememb državnega proračuna za leto 2027. Razprava na pristojnem odboru državnega zbora je pokazala tako razvojne ambicije proračunskih dokumentov kot tudi vprašanja o njihovi izvedbi in fiskalni vzdržnosti.

Nadpovprečna napoved rasti

Slovensko gospodarstvo v leto 2027 vstopa z razmeroma ugodnimi obeti. Po jesenski napovedi Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (Umar) naj bi gospodarska rast letos dosegla 3,8 odstotka, prihodnje leto pa se umirila na 2,5 odstotka. Kot je na seji pojasnil Tomaž Perše iz Umarja, je umiritev pričakovana, kljub temu pa napoved za leto 2027 ostaja ugodna in presega povprečje zadnjih napovedi za države Evropske unije.

Ob visoki zaposlenosti Umar pričakuje tudi nadaljnjo rast plač in umirjanje inflacije, ki naj bi v letu 2027 znašala 2,7 odstotka. Takšno makroekonomsko okolje predstavlja pomembno izhodišče za načrtovanje državnih financ, a zahteva tudi previdnost zaradi sprememb v mednarodnem okolju, energetskih razmer, trgovinske napetosti in omejene ponudbe delovne sile.

Primanjkljaj v mejah

Minister za finance Andrej Šircelj je v predstavitvi predloga sprememb proračuna pojasnil, da so prihodki državnega proračuna za leto 2027 načrtovani v višini približno 17 milijard evrov. To je 494 milijonov evrov oziroma tri odstotke več od ocenjenih prihodkov v letu 2026.

Največji prispevek k rasti prihodkov naj bi imeli davčni prihodki, ki naj bi se povečali za 678 milijonov evrov oziroma pet odstotkov. Šircelj je pojasnil, da gre predvsem za prihodke iz dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost. Višji naj bi bili tudi kapitalski prihodki, medtem ko se zaradi zaključevanja prilivov iz mehanizma za okrevanje in odpornost pričakuje manj evropskih sredstev.

Obramba, promet, pokojnine in raziskave

Odhodki so načrtovani v višini 19,4 milijarde evrov, proračunski primanjkljaj pa naj bi znašal 2,9 odstotka BDP. Proračunski dokumenti predvidevajo tudi 3,3 milijarde evrov državnih investicij v letu 2027, kar je 38 odstotkov več kot v predhodnem letu.

Proračun torej investicij ne zmanjšuje in te bodo še naprej podpirale gospodarsko rast, je potrdil minister. Med prednostnimi področji je izpostavil promet in prometno infrastrukturo, obrambo, pokojninsko varstvo ter znanost in raziskave, prav tako bo okrepljena podpora kmetijstvu.

Urejanje sistema, ne zmanjševanje pravic

Pomemben del današnje razprave je bil namenjen vprašanju socialnih transferjev in zagotavljanja pravic prebivalcev. Šircelj je še enkrat več zatrdil, da namen predvidenih sprememb ni krčenje socialnih sistemov. Kot je dejal, gre za urejanje sistema in ne za zmanjševanje pravic.

Med drugim je napovedal boljši nadzor bolniških odsotnosti ter prizadevanja za ugodnejše nabavne cene zdravil in medicinske opreme. Pristojni organi bodo izboljšali tudi izmenjavo podatkov o dohodkih, premoženju in prebivališčih, da bi lažje prepoznali primere neupravičenega prejemanja pomoči. Prav tako je napovedal centralizacijo izterjave neupravičenih izplačil ter učinkovitejše preverjanje izpolnjevanja pogojev.

Minister je tudi zagotovil, da ne bo linearnega zmanjševanja zaposlenih ali plač v javnem sektorju. Kadrovske potrebe se bodo prilagajale z naravnim odlivom, prerazporeditvami, digitalizacijo in poenostavljanjem postopkov.

Fiskalni svet pogreša opredelitev ukrepov

Predstavnica fiskalnega sveta Alenka Jerkič je sicer opozorila, da proračunski dokumenti ne pojasnjujejo dovolj natančno, kako bo vlada dosegla cilj zmanjšanja javnofinančnega primanjkljaja na 2,5 odstotka BDP. Po izračunih fiskalnega sveta bi namreč primanjkljaj celotnih javnih financ brez dodatnih ukrepov lahko znašal 3,4 odstotka BDP. Za dosego vladnega cilja bi bilo zato treba zagotoviti približno 700 milijonov evrov ukrepov, katerih vsebina, finančni učinki in časovnica po njeni oceni niso dovolj jasno predstavljeni.

Tudi poslanec Svobode in bivši finančni minister Klemen Boštjančič je izpostavil pomisleke glede nepojasnjenih 700 milijonov evrov ukrepov in vprašanje, kako bodo ti vplivali na prihodnjo fiskalno sliko. Podobno je zanimalo tudi njegovega poslanskega kolega Andreja Klemenca.

Verodostojnost na preizkušnji

Populistični retoriki se ni mogla ogniti poslanka Alenka Bratušek, ki je dejala, da je zmagovalec proračuna za leto 2027 orožje, poraženci pa da so ljudje. Obregnila se je tudi ob ministrovo napoved, da bo ob skorajšnji potrditvi razvojnega zakona na referendumu potreben rebalans proračuna. Na povečano potrošnjo za orožje je opozorila tudi poslanka Levice Asta Vrečko.

Poslanec NSi Andrej Gungl jima je odgovoril, da aktualna vlada z zagotovitvijo dodatnih sredstev za obrambo ohranja mednarodno verodostojnost Slovenije in njene bonitetne ocene. Spomnil je, da je prejšnja vlada pod vodstvom Roberta Goloba zavajala zvezo Nato glede izpolnjevanja podpisanih zavez.

Šircelj: Dali bomo tako za varnost kot za socialo

V vseh pogledih so zmagovalci ljudje, je Bratuškovi odgovoril finančni minister Šircelj. Po njegovih besedah sredstev za obrambo ne gre razumeti zgolj kot vlaganje v orožje, temveč kot naložbo v varnost. Varnostni in geostrateški položaj je Evrope danes bistveno drugačen kot pred petimi, desetimi ali petnajstimi leti, saj se Slovenija geografsko nahaja v neposredni bližini vojne; le eno državo, torej Madžarsko stran od oboroženega spopada v Ukrajini.

Članstvo v zavezništvu prinaša zaveze, ki jih prejšnja vlada po njegovih besedah ni izpolnjevala. Aktualna vlada zato meni, da je treba zavezo o 2,2 odstotka BDP za obrambo izpolnjevati tako zaradi podpisanih obveznosti kot zaradi zagotavljanja varnosti ljudi. Pri tem zavrača dilemo med vlaganjem v varnost in vlaganjem v socialo. »To ni vprašanje, ali bomo dali za varnost ali za socialo. Dali bomo za oboje,« je poudaril. Spomnil je tudi, da so izdatki za obrambo izključeni iz odhodkov, ki opredeljujejo fiskalno pravilo.

Rezerve in varovala

V odgovoru na pomisleke fiskalnega sveta pa je Šircelj pojasnil, da del predvidenih ukrepov, s katerimi bodo pokrili izdatke, po njegovih besedah ne zahteva sprememb zakonodaje, saj je mogoče prihranke doseči že z boljšim organiziranjem, urejanjem evidenc in optimizacijo poslovanja javnega sektorja. Minister je navedel tudi možnosti za prilagajanje dinamike posameznih investicij ter ukrepe na področju socialnih transferjev, zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne oskrbe.

Kot dodatno varovalo pri izvrševanju proračuna pa je med drugim izpostavil 11 proračunskih skladov s skupno približno 1,6 milijarde evrov sredstev. Nekateri ukrepi so že pripravljeni, drugi pa so v različnih fazah priprave. Hkrati je napovedal, da bo ob skorajšnji uveljavitvi razvojnega zakona potreben rebalans proračuna.

Slovenija ohranja dobre bonitetne ocene

Minister Andrej Šircelj je sicer v razpravi izpostavil tudi pomen zaupanja mednarodnih finančnih trgov. Slovenija po njegovih besedah ohranja bonitetne ocene visokega razreda, kar potrjuje stabilnost njenega finančnega sistema. Poudaril je, da je javni dolg konec leta 2025 znašal 65,1 odstotka BDP, ter ocenil, da je Slovenija manj zadolžena od povprečja Evropske unije in evrskega območja.

Nasploh predlog sprememb proračuna za leto 2027 postavlja v ospredje tri povezane cilje: nadaljevanje razvojnih vlaganj, ohranjanje socialne varnosti in skrbno upravljanje javnih financ. Načrtovana rast prihodkov, obsežen investicijski program in poudarek na znanosti, infrastrukturi ter varnosti kažejo na ambicijo, da država tudi v obdobju umirjanja gospodarske rasti ohrani razvojni zagon.