Skozi NLB je stekla milijarda dolarjev za jedrske aktivnosti Irana, a preiskovalna komisija polovila le "male ribe"

Iranec z britanskim potnim listom, Iraj Farrokhzadeh je skozi NLB lansiral serijo transakcij, za katerimi so stale iranske državne banke pod embargom, denar pa je bil namenjen za nabavo materiala, potrebnega za izdelavo jedrskega orožja. Pri tem naša državna banka ni imela nobene resne finančne koristi.

To je ključna ugotovitev parlamentarne preiskovalna komisije, ki je pod vodstvom poslanca SMC Janija Möderndorferja preiskovala sume pranja denarja v NLB in Novi KBM.

A ob končnem poročilu, ki so ga danes predstavili javnosti, pada senca doma v iskrenost motivov tistih, ki so ga pripravili. Odgovornost namreč pripisuje zgolj "majhnim ribam" znotraj državne banke ter političnemu vrhu. Prav v ničemer pa se ne ukvarja s tistimi, ki so Irancem izpeljavo takšnega posla v največji državni banki omogočili, oziroma uredili. 

Druga sumljiva okoliščina je obsežno ukvarjanje z bosansko državljanko Dijano Đuđić, ki je morda primer za kriminaliste, nikakor pa ne za obsežno parlamentarno preiskavo, postavljeno ob bok kršitvam mednarodnih resolucij s strani slovenske državne banke.

Poročilo dela preiskovalne komisije, ki ima 600 strani, je razdeljeno na tri sklope. V prvem so obravnavali sumljive transakcije iransko-britanskega državljana Iraja Farrokhzadeh iz NLB Disneyevim junakom po vsem svetu. Drugi del vsebuje preiskavo domnevnih kriminalnih poslov italijanske mafije v eni od podružnic NKBM. Tretji pa se ukvarja z nakazili na računih bosanske državljanke Dijane Đuđić, ki je pod drobnogled medijev, poslancev in policije prišla kot nesojena posojilodajalka stranki SDS.

Drugi in tretji sklop preiskave še nista zaključena, zato komisija predlaga, da bi jo nadaljevali v novem mandatu.

Glede iranske milijarde dolarjev, ki je med leti 2008 in 2010 potovala preko računa v državni banki na tisoče anonimnih naslovov po svetu, pa je zdaj jasno, da se je v NLB zgodila iranska shema v rokah iranske države, Iraj Farrokhzadeh je bi del sheme transakcij iranskih državnih bank, od katerih sta bili vsaj dve pod mednarodnim embargom.

Preiskovalna komisija je ugotovila tudi, da zgornji primer ni edini primer preboja mednarodnega embarga preko slovenske državne banke, oziroma nezakonitega izvoza vojaške tehnologije. Prvi primer se je zgodil leta 1979, drugi je primer Farrokhzadeh, tretji pa sega v začetek leta 2012, ki pa je bil zaustavljen.

V aktualnem primeru vsaj za 4 transakcije obstaja sum, da so bile namenjene za jedrske prolifiracije in nakup blaga za dvojno rabo - ki se lahko uporablja tako v civilne kot vojaške namene in to kljub sprejetju sankcij proti Iranu v OZN leta 2006 in v EU leta 2007, zadnji akti pa so iz leta 2010.

NLB je posel peljala kljub temu, da je zaslužila bistveno manj, kot so bile navedbe v javnosti. Banka se je izpostavila nesorazmernim tveganjem in kršenju mednarodnih sankcij za zgolj milijon evrov provizij in ne 10 milijonov evrov zaslužka, s katerim so operirali v javnosti.

Möderndorferj je še dejal, da v večini primerov ni šlo za transakcije, ki bi bile povezane s klasičnim pranjem denarja, ki izvira iz predhodnih kaznivih dejanj. To je bilo potrjeno v enem primeru, sicer pa je pranje denarja izredno težko dokazati.

Kdo je odgovoren?

Komisija je definirala tako nosilce politične odgovornosti kot tiste, ki so o teh stvareh vedeli in bili zanje po funkcij odgovorni.

Politična odgovornost tako gre predsedniku vlade Borutu Pahorju, ministru za finance Francu Križaniču, zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju in guvernerju Banke Slovenije Marku Kranjcu.

Znotraj banke pa je komisija izpostavila nekdanjega člana uprave Mirana Vičiča, ki je bil zadolžen za področje plačilnega prometa in nekdanjo vodjo pravne službe Jasno Iskra, kazensko ovadbo zaradi krivega pričanja pa so podali proti nekdanji vodji poslovalnice za tuje osebe Milki Ižanec in Zdenki Berlec Strelec, nekdanji pooblaščenki za področje preprečevanja pranja denarja v NLB.

Obenem so funkcijo kazenskega pregona popolnoma neustrezno opravili pristojni državni organi, še ugotavlja komisija.

Poročilo in sklepe so sicer v komisiji sprejeli soglasno, v njej pa niso želeli sodelovati poslanci SDS.