Slovenci: ni kriva vlada, temveč neupoštevanje ukrepov. Obenem so prestrogi

Uredništvo
Vir: Pixabay
Zakaj se v Sloveniji koronavirusna situacija ne umirja? Večina Slovencev razlogov ne vidi v nezaupanju do vlade, niti v njenem neprimernem odnosu, oziroma komunikaciji, temveč enostavno v neupoštevanju ukrepov, kaže javnomnenjska raziskava Valicona.

Tik pred nedeljsko vladno sprostitvijo nekaterih ukrepov pa je 57 % anketirancev ocenilo tudi, da so trenutno veljavni ukrepi prestrogi. 

"Zakaj se po vašem mnenju, navkljub vsem ukrepom in delni zaporni javnega življenja, širjenje virusa ne umirja?" so pri Valiconu povprašali anketirance in jim omogočili serijo odgovorov.

Daleč največ, 43 % vprašanih je kot razlog navedlo neupoštevanje ukrepov. 14 odstotkov pravi, da so razlog druženja in zabave, slaba desetina pa težavo vidi v neprimernih, neustreznih ukrepih.

Da je krivo nezaupanje vladi, oziroma politiki, meni 6 % vprašanih, odstotek manj pa izpostavlja širjenje na delovnem mest. Po štirje odstotki vprašanih so navedli neupoštevanje osnovnih ukrepov ter preveliko razširjenost virusa.

Še pred oznanjeno zadnjo sprostitvijo ukrepov v nedeljo so anketiranci v najvišjem deležu doslej ocenili, da so sprejeti ukrepi vlade za obvladovanje širjenja virusa prestrogi (57 %). Da so ravno pravšnji, jih je menila dobra četrtina, da so premalo strogi, pa 17 %.



S stagnacijo krivulje okuženih z novim koronavirusom, ki se nikakor noče obrniti navzdol, pa pada tudi zaupanje državljanov v delo vlade na področju omejevanja širjenja virusa. Že prej je sicer po Valiconovi poizvedbi vladi zaupal relativno nizki delež populacije - v avgustu denimo 36 %. Zdaj pa naj bi v delo vlade pri omejevanju širjenja virusa zaupalo samo še 29 % sodelujočih.

Cepljenje


Množično cepljenje se trenutno na obzorju kaže kot edina potencialno trajnejša rešitev situacije z novim koronavirusom. A le, če se bo cepilo dovolj ljudi.

Strokovnjaki govorijo o potrebi vsaj 60 % precepljenosti. In Valiconova raziskava kaže, da namera Slovencev tega odstotka še ne dosega, čeprav se počasi proti njemu pomika.

Cepiti se zagotovo namerava približno petina Slovencev, nadaljnjih 28 % pa se bo cepilo "verjetno". Odstotek "zagotovo" se je od srede novembra povečal za 3.

Za štiri odstotke pa se je na drugi strani zmanjšal delež tistih, ki se zagotovo ne bi cepili. Dobrih trideset odstotkov pravi, da se verjetno ne bodo cepili.



In kaj so glavni razlogi enih in drugih? Anketiranci, ki izražajo namero za cepljenje, kot razlog za cepljenje najpogosteje izbirajo odgovor, da se jim zdi to odgovorno do drugih (delež teh je v primerjavi meritvijo pred enim mesecem najbolj narasel in trenutno znaša 57 %), oziroma si želijo na ta način zmanjšati verjetnost okužbe (42 %). Slaba tretjina tistih, ki izraža namero cepljenja, navaja, da se bodo cepili, ker ne želijo okužiti družinskega člana, ki spada med rizično skupino, pogosteje izbrani odgovori so tudi, da zato, ker so starejše osebe, da ne želijo obremenjevati zdravstvenega sistem, v primeru, da močneje zbolijo in zato, ker je tako priporočilo medicinske stroke.

Anketiranci, ki se ne nameravajo cepiti, kot razlog najpogosteje navajajo nezaupanje v novo cepivo – 60 % jih meni, da bi moralo miniti dlje časa, da bi se cepivo izkazalo za varno, 43 % se jih boji stranskih učinkov. Pogosteje anketiranci navajajo tudi, da ne spadajo v rizično skupino, da cepiva na splošno niso varna, da cepljenje nima smisla, ker virus stalno mutira ter zato, ker COVID-19 ni nič bolj nevaren od običajne gripe.

Anketiranci so lahko izbrali več odgovorov, v povprečju so navedli 2.5 razlogov za in tri razloge proti.

KOMENTAR: Uredništvo
Lahko vsaj pri promociji cepljenja pričakujemo skupen enoten nastop ključnih javnih akterjev?
Zanimivo, da nas leva politika in osrednji mediji vseskozi prepričujejo, da je za obstoječe stanje razširjenosti novega koronavirusa v prvi vrsti kriva vlada in njeno napačno komuniciranje. Navkljub takšnim sporočilom pa ljudje razloge za situacijo ocenjujejo precej bolj trezno; jasno jim je, da je težava predvsem v neupoštevanju ukrepov s strani tistih, ki jih jemljejo preveč ohlapno ali pa povsem neresno. Res pa je zaupanje v to, da vlada v teh razmerah situacijo še obvladuje, precej nizko. A to je bilo nizko tudi takrat, ko smo v Sloveniji imeli zgolj nekaj potrjenih okužb dnevno. Slovenija pač sodi med tiste države, v katerih ljudje oblasti najmanj zaupajo, ne glede na to, ali je na vladi leva ali desna opcija. Ključna naloga celotne politike, medijev, zdravstvenih delavcev in drugih javno izpostavljenih osebnosti bo v naslednjih tednih ljudi prepričati v nujnost cepljenja proti COVID-19. To bo mogoče le s prepričljivimi argumenti, da je cepljenje varno, ter skupnim enotnim nastopom vseh akterjev. Če v prvem polčas te tekme s koronavirusom vsi ti nikakor niso zmogli stopiti skupaj, jim bo to uspelo sedaj, ko je cepivo pred vrati?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
  • 01. 05. 2026
[Prejeli smo] Poslanica predsednika Državnega sveta RS Marka Lotriča ob mednarodnem prazniku dela
  • 30. 04. 2026
r7jpr_vera-1.jpg
Veronika Lestan umorjena, ker je zavračala sodelovanje z OF
  • 30. 04. 2026