Slovenija, o kakršni sanja poslanec Matej Tonin

"Večkrat sanjam o drugačni Sloveniji. O Sloveniji, v kateri se bomo veselili uspehov drug drugega ... kjer bodo državljani ponosni na svojo državo kot takrat, ko zmagujejo naši športniki."

To so besede iz knjige enega vidnejših predstavnikov mlajše generacije slovenskih politikov, poslanca NSi mag. Mateja Tonina, ki v prvencu Upanje za Slovenijo predstavlja svoje "sanje o boljši Sloveniji," kot naslavlja enega od poglavij.

Ker je zapis misli, pogledov in osebne vizije v obliki knjižne izdaje v slovenski politiki prava redkost, smo se odločili podrobneje preveriti, kakšne rešitve za našo domovino ponuja magister politologije, ki ima kljub svojim dvaintridesetim letom za seboj že lepo politično kilometrino.

Tonin koncept svojih knjižnih razmišljanj zastavlja v treh vrednotnih sklopih: svobodi, varnosti in pravičnosti.

Dajmo ljudem znanje in stimulativno okolje za realizacijo idej

Svobodo razume kot zagotavljanje vsem državljanom enake startne možnosti: da imajo primerno znanje, administracijo, ki jim ponuja možnost realizacije idej in poslovni okvir, kjer se jim splača delati.

Znanje državljanom zagotavlja šolski sistem, ki je po mnenju Tonina preveč temelji na pomnjenju neuporabnih podatkov, usmerjanju mladih v gimnazijsko in fakultetno izobraževanje ter  bistveno premalo poudarka daje osvajanju osnovnih podjetniških principov.

Kot pravi poslanec NSi, je vsako delo častno in zato je potrebno vrniti veljavo poklicnemu izobraževanju ter v njem uvesti dualni sistem, kjer bi dijaki pol leta hodili v šolo, drugo polovico pa se šolali v gospodarstvu za bodoči poklic.

Realizacijo idej in ustrezen poslovni okvir mora omogočiti stimulativno naravnana ekonomska politika, ki bo motivirala ljudi za delo, ne pa za izogibanje temu ter slonenje na ugodnostih socialne države.

"Država nekaterim državljanom pobere mnogo več, kot jim ponuja v zameno, slovenski davčni sistem pa temelji na načelu, da tistemu, ki mu lahko kaj vzame, vzame veliko," na napačno logiko opozarja Tonin.

V Sloveniji je delo nadpovprečno obdavčeno, posledica česa je več izplačil gotovine na roke in več selitev proizvodnje v države z nižjo obdavčitvijo dela, meni Kamničan.

Rešitev med drugim vidi v razvojni (socialni) kapici, ki po njegovem že deluje pri samostojnih podjetnikih in lastnikih d.o.o., socialisti pa jo blokirajo pri zaposlenih, s čemer po Toninovo podpirajo bogate in uničujejo srednji sloj.

Predlaga razvojno kapico pri 36.915 € bruto, kar bi državni proračun prikrajšalo za okrog 170 milijonov denarja, ki pa bi se lahko nadomestili z zmanjševanjem sredstev za subvencije podjetjem, ki so se po njegovem izkazale za neučinkovite.

Tonin še opozarja, da z razvojno kapico ne bi zmanjšali stopnje solidarnosti, saj bi tisti z višjimi bruto plačami v vsakem primeru plačevali višje prispevke (davke).

Cilj davčne politike bi po Toninovem mnenju moral biti sistem, kjer bi čim več ljudi plačevalo čim nižje davke.

Je odločen zagovornik privatizacije državnih podjetij, saj je "v naravi ljudi, da skrbneje upravljajo s svojim premoženjem, kot pa s skupnim."

Po njegovem je fronta proti privatizaciji močna, ker vplivneži na račun državnih podjetij služijo milijone in  bodo naredili vse, da naš državni denar še naprej priteka na njihove račune.

Do varnosti preko treh reform

Za zagotavljanje varnosti države Tonin predlaga tri reforme: zdravstveno, pokojninsko in varnostno reformo

Izpostavlja, da ima Slovenija enega boljših sistemov starševskega varstva, a obenem skrbijo demografski trendi, saj je rodnost zgolj 1.5 otroka na žensko v rodni dobi, za obnavljanje prebivalstva pa bi potrebovali vsaj 2.1.

Pri tem ugotavlja, da sta pri odločanju za otroke ključna vzgoja in okolje, nepomembno pa tudi ni materialno stanje.

Meni, da bi lahko država naredila več pri omogočanju vzvodov in mehanizmov za rešitev stanovanjskega problema mladih družin, vse pravice iz družinske politike pa bi morala vezati na otroka in ne na njegovo vključenost v sistem.

Vsak nerojen otrok je travma za mamo in tragedija za domovino

Razmeroma veliko prostora Tonin namenja predstavitvi svojega pogleda na pravico do splava.

Kot pravi, zagovarja svetost življenja vse od spočetja do naravne smrti, a rešitve ne vidi v zakonski prepovedi splava.

Po njegovem je veliko pomembneje narediti vse, da bi čim več žensk splav zavrnilo svobodno in ne zato, ker bi jim ga prepovedala država, v čemer vidi pilatovsko umivanje rok.

"Prizadevati si moramo, da ženskam pokažemo drugo možnost ... saj je vsak nerojen otrok huda travma za mamo in tragedija za Domovino," meni oče dveh deklic.

Vsakemu upokojencu 600 evrov državne pokojnine

Mladi krščanski demokrat ponuja zanimiv koncept pokojninskega sistema.

Predlaga namreč, da bi vsi prihodnji upokojenci imeli enako državno pokojnino 600 € iz prvega pokojninskega stebra. Temu bi prilagodili tudi plačevanje prispevkov za pokojnino, s čemer bi zaposleni imeli višje neto plače, za višjo pokojnino pa bi državljani varčevali sami.

S tem pristopom bi tudi odpravili nezaupanje v zagotovilo, da bodo mlade generacije dočakale pokojnino, meni poslanec.

Spremenimo financiranje javnega zdravstva

Na področju zdravstvene reforme Tonin zagovarja koncept javnega zdravstva, ki pa bi ga reformiral v smislu razbitja monopola upravljanja z denarjem s strani ZZZS.

Izvirni greh vidi v tem, da ZZZS javnega denarja za zdravstvo bolnišnicam in drugim ustanovam ne deli na podlagi števila bolnikov, ki jih zdravijo, ampak po lastni oceni, oziroma načrtu.

"Posledica je, da v obstoječem zdravstvenem sistemu zaradi čakalnih vrst, korupcije in birokracije umirajo ljudje," opozarja Tonin.

Rešitev bi bila uvedba konkurence med ponudnicami še vedno obveznega zdravstvenega zavarovanja, ZZZS pa bi se reformiral v agencijo, ki bi zgolj skrbela za regulacijo sistema.

Ker bi več zdravstvenih zavarovalnic tekmovalo za zavarovance, bi se te trudile zagotoviti najboljšo in predvsem najhitrejšo zdravstveno storitev, s čemer bi se čakalne vrste bistveno skrajšale, je prepričan Tonin.

Glede varnostne reforme izpostavlja nove globalne varnostne izzive, katerim s sedanjimi sredstvi, ki jih namenjamo za obrambno-varnostni sistem, v Sloveniji nismo kos.

Zagotoviti pravičnost z reformo sodstva in volilnega sistema

Odsotnost občutka pravičnosti v slovenski družbi je po Toninovem mnenju eden naših ključnih problemov.

Med rešitvami vidi reformo sodnega sistema, ki je po Toninovo še vedno poln reliktov socializma, kot so prepoved snemanja sodnikov, sistem izvolitev sodnikov ter pozivi, da se sodb sodišč ne komentira.

Način izvolitve sodnikov bi spremenil tako, da ne bi odločali sami o sebi z večino v sodnem svetu, spremenil bi sedanjo ureditev trajnega mandata ter uredil plačno politiko z boljšimi plačami za bolj obremenjene sodnike.

Namesto sedanjega proporcionalnega bi uvedel kombinirani volilni sistem, kjer bi 44 poslancev volili po enokrožnem večinskem sistemu in 44 po čistem proporcionalnem. To bi po njegovo bolje odsevalo preference volivcev ter zmanjšalo vpliv strankarskih ozadij na postavljanje politikov.

Slovenija je "njegova dežela"

Ob koncu knjige se Matej Tonin ozre še na zadnjih in prihodnjih 25 let samostojne države.

Kot pravi, v Sloveniji finančne in gospodarske krize nista povzročila kapitalizem in neoliberalizem, ker nobenega od teh nismo nikoli imeli, pač pa socialistični pajdaški dogovori, mogoči v družbi z veliko močjo države, ki izvira iz administrativne regulacije in črpa iz državnega lastništva podjetij.

Po Toninovo je ključno ustvariti okolje, v katerem so državljani motivirani, da iščejo rešitve za probleme, s katerimi se sooča naša družba.