Slovenija prva v Evropi po številu sodnih primerov in sodnikov, na repu po zaupanju v sodstvo

POSLUŠAJ ČLANEK
Evropska komisija je pripravila nov dokument, v katerem ocenjuje učinkovitost in delovanje sodnih sistemov držav članic EU. Gre za dokument, namenjen informiranju ter za pomoči pri izboljšanju sodnih sistemov držav članic.

Z njim se ocenjuje kakovost, neodvisnost in učinkovitost sodnih sistemov, pri čemer se ne gleda na sistem, članice imajo namreč med seboj tudi precej različne, ampak se upošteva njegove časovnice, neodvisnost, finančno dostopnost in uporabnikom prijazno uporabo.

V prispevku je predstavljenih nekaj kategorij s pripadajočimi grafi, ki so zanimivi zaradi uvrstitve Slovenije v njih.

Največ sodnih primerov, največ sodnikov


Spodnji graf prikazuje število sodnih primerov na civilnem, poslovnem, upravnem področju in na drugih področjih, in sicer so vključeni tudi nepravdni primeri ter nepravdni primeri, ki se tičejo zemljiških in poslovnih registrov, administrativnega prava ter tudi druge nekazenske zadeve. Slovenija je tu, če gledamo število prebivalcev, v tej kategoriji zasedla prvo mesto med državami članicami EU.

Število obravnavanih primerov na prvostopenjskih sodiščih (na 100 prebivalcev).


To, da slovenski pravosodni sistem shaja z reševanjem zadev, (pri času reševanja sodnih primerov smo 9 v EU, pri upravnih zadevah pa celo najhitrejši), mu pomaga dejstvo, da imamo zaposlenih največ sodnikov glede na število prebivalcev.

Spodnji graf prikazuje število sodnikov na 100.000 prebivalcev, in sicer Sloveniji pri tem precej tesno sledi njena soseda Hrvaška, na tretjem mestu je Luksemburg.

Število sodnikov (na 100.000 prebivalcev).

Neuravnoteženost spolov - v prid sodnicam


Na prvostopenjskih in drugostopenjskih sodiščih je v Sloveniji zaposlenih več ženskih sodnic kot sodnikov. In sicer ima na prvostopenjskih sodiščih Slovenija med vsemi državami največji odstotek zaposlenih ženskih sodnic - teh je malce več kot 80 %, na drugostopenjskih sodiščih pa jih je zaposlenih več kot 70 %.

Na vrhovnem sodišču je zaposlenih več moških kot žensk, vendar sodnice vseeno predstavljajo skoraj 40 % zaposlenih.

Odstotek ženskih sodni na prvostopenjskih (modra), drugostopenskih (rumena) in vrhovnih sodiščih (zelena).


Samo sedem držav članic ima glede  na spol sodnikov uravnotežena sodišča. Kar 14 držav zaposluje več kot polovico sodnic na vsaj eni izmed prvih dveh stopenj. na ravni vrhovnega sodišča ima kar 19 držav manj kot 40 % zaposlenih sodnic.

Veliko sodnikov, malo odvetnikov


Čeprav je v Sloveniji glede na prebivalca največ sodnikov, smo v številu odvetnikov precej nizko - po številu za nami zaostaja le pet držav, in sicer Estonija, latvija, Litva, Švedska in Finska.

Število odvetnikov (na 100.000 prebivalcev).


Na prvih mestih grafa o številu odvetnikov na 100.000 prebivalcev se nahajajo Grčija, Luksemburg, Italija in Ciper.

Ali javnost in podjetja vidijo slovenska sodišča kot neodvisna?


Odgovor je: večinoma ne. Pri spraševanju splošne javnosti in podjetij, ali vidijo sistem in sodnike v svoji državi kot neodvisne, se je Slovenija odrezala precej slabo. Po oceni tako javnosti kot tudi podjetij gre namreč slabše le še Hrvaški, Italiji, Bolgariji in Slovaški. V obeh primerih namreč manj kot 30 % anketiranih meni, da gre Sloveniji pri neodvisnosti sodišč dobro ali zelo dobro.

Zaznavanje neodvisnega delovanja sodišč v splošni javnosti (modra barva - zelo dobro in dobro; rdeča barva - precej slabo in zelo slabo).


Zaznavanje neodvisnega delovanja sodišč v podjetjih (modra barva - zelo dobro in dobro; rdeča barva - precej slabo in zelo slabo).


Več kot 50 % vprašanih v Sloveniji je prepričanih, da je za slabo neodvisnost sodišč kriv pritisk politikov in državnega vodstva, tesno pa mu sledi prepričanje, da so za slabo neodvisnost krivi pritiski zaradi ekonomskih interesov. Podobnega mnenja so o svojih sodiščih tudi državljani Bolgarije in Hrvaške, s katerima se Slovenija uvršča v države, v katerih več kot polovica državljanov zaznava te probleme.

Glavni razlogi za to, da javnost ne vidi sodnega sistema kot neodvisnega (odgovor tistih, ki so neodvisnost sodnega sistema označili kot slabo ali zelo slabo).


KOMENTAR: Uredništvo
Tožarimo se radi, a sodstvu ne zaupamo
Primerjalni podatki pričajo, da se Slovenci po pravico radi obračamo na sodišča, čeprav obenem ne zaupamo v njihovo neodvisnost, kar je svojevrsten paradoks in in pove marsikaj zanimivega o nacionalnem karakterju. Več kot očitna je tudi feminiziranost sodstva, saj na prvih dveh instancah ženske prevladujejo kar s 4:1, kar je zagotovo informacija, vredna pozornosti borke za enakost med spoloma in ljubiteljice uvajanja družbenih kvot, ministrice Anje Kopač Mrak. V oči bode tudi podatek, da imamo v Sloveniji kar dva do tri krat več sodnikov na 100.000 prebivalcev od razvitih držav, kar kaže na svojevrstno neučinkovitost sodstva in veliko rezervo v javnih sredstvih, ki bi jih lahko prihranili s približevanju števila sodnikov evropskemu povprečju.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike