Münchenska konferenca – priložnost za EU

Andraž Šest
Vir: Shutterstock
POSLUŠAJ ČLANEK

Letošnja Münchenska varnostna konferenca je pokazala, da so evropski voditelji dokončno sprejeli dejstvo, da smo vstopili v svet, ki ga urejajo velike sile, zavezništva pa so spremenila naravo. Ta sicer niso propadla, odnos med zaveznicami pa bo ponovno utrdila nova kriza ali vojna, ko bodo tudi ZDA ugotovile enako kot Churchill na začetku druge svetovne vojne, da je težko sodelovati z zavezniki, še težje pa je biti sam.

Merz je povzel realno stanje

Nemški kancler Merz je dobro povzel novo stanje. Ugotavlja, da starega reda ni več in smo v obdobju, ko nastaja novi red. Povedal je še, da je bila evropska vojaška odvisnost od ZDA krivda Evrope, ki ni imela volje po večji aktivnosti in samostojnosti. Lahko trdimo, da je ravno ta odvisnost povzročila padec evropske moči, kar jo je potisnilo iz kluba velesil. Zato tudi evropski voditelji ugotavljajo, da bo Evropa brez vojaške moči podvržena interesom ostalih velesil.

Merz se zaveda, da so ZDA ravno tako v preteklosti spale in dovolile vzpon azijskemu behemotu Kitajski, da se potrpežljivo premika k izpolnitvi načrta vodilne svetovne velesile do leta 2049. ZDA so zato moči preusmerile v Azijo, kjer vidijo svojo največjo grožnjo, medtem ko so grožnjo iz Rusije prepustile EU, kajti ZDA Rusije ne vidijo kot neposredne grožnje. ZDA se v tem primeru motijo, saj je Rusija tesna kitajska zaveznica, ki Kitajski omogoča plutje ladij v območje ameriškega in evropskega interesa v Arktičnem morju. To je poleg pomoči pri kibernetskih in obveščevalnih grožnjah ter financiranju skupin, ki aktivno delujejo pri rušenju zahodnih sistemov.

Grožnje Rusije in Kitajske

Zadnji obveščevalni podatki kažejo, da niti Rusija niti Kitajska ne nameravata upočasniti izdelave streliva, orožja, oklepnikov, dronov, vojaških ladij in raket. Rusija trenutno navkljub vojni z Ukrajino proizvede 7 milijonov granat letno, kar je 6,6 milijona granat več kot leta 2021. Rusija je prav tako pospešila proizvodnjo dronov, katere uporabo je razširila na praktično vse enote in oddelke ruske vojske, cilj pa je pridobiti 1 milijon specialistov za upravljanje z droni. Droni naj bi postali obvezni del mornarice, pehote in letalstva, predvidevajo pa približno 190 bataljonov. V mornarici predvidevajo še ustanovitev enot za upravljanje z morskimi droni, prve enote pa bodo del Kaspijske flotilje. Upravljanje z droni je danes tudi del šolskega učnega načrta, kjer načrti predvidevajo, da bo izpolnjen v najmanj 75 % ruskih šol do leta 2030.

Kitajska je enako v zadnjih letih izjemno povečala proizvodnjo granat, raket, vojaških letal, oklepnikov, predvsem pa dronov. Prav tako je povečala mornarico in število hipersoničnega orožja, Pentagon pa ocenjuje, da Kitajska letno obogati svoj nuklearni arzenal s 100 jedrskimi konicami. Kitajska je celotno oborožitev izpeljala podobno kot Hamas in velik del civilne sfere, recimo ribištvo, trgovina in infrastruktura, namenilo tudi vojaškim potrebam. V novi strategiji Kitajske komunistične partije iz leta 2025 je jasen poziv in vključevanje civilnega prebivalstva v potrebe vojske, kar je del novega patriotizma.

Oboroževanje Evrope, vključno z nuklearno obrambo

Evropski komisar za obrambo Andrius Kubilius je kot prvi korak napovedal ustanovitev sil za hitro posredovanje, ki bodo štele približno 100.000 vojakov. Te sile bodo komplementarne vojskam članic EU in se bodo sčasoma povečevale tako v številu kot v namenu. Države članice se strinjajo, da je to nujno potreben korak, ki vključuje še oddelke za novo bojevanje, na primer upravljanje z droni in nove tehnologije. Prav tako je Merz obelodanil tajne pogovore s francoskim predsednikom Macronom o razvoju skupne nuklearne obrambe, ni pa povedal, ali bo Nemčija del francoskega jedrskega dežnika, ali bodo razvili tudi lastne kapacitete.

Finančna shema SAFE je namenjena financiranju evropske obrambne industrije, ki ne bo le okrepila evropske sile in EU naredila varnejšo, ampak bo pripomogla še k tehnološkemu razvoju in ekonomski rasti. Predsednica komisije von der Leyen je sporočila, da so evropske države zaprosile že za drugo tranšo financiranja, kar nakazuje, da so investicije v polnem teku. Sprašujemo se lahko le zakaj se je Slovenija odločila, da ne bo zaprosila za financiranje, ki bi lahko pomagalo tudi slovenskim podjetjem, ki so del obrambne industrije. Ta shema je namreč tudi priložnost za razvoj lastnih evropskih orožij in manjšo odvisnost od ameriških. Največja težava evropskih držav je danes, da so skupni projekti odvisni od zahtev posameznih držav, kjer pogojevanje z lokacijami proizvodnje ali nacionalnostmi delavcev upošteva pred učinkovitostjo tako upravljanja kot kvalitete. Takšen primer je program razvoja vojaških reaktivcev Future Combat Air System (FCAS), kjer se Španija, Francija in Nemčija ne morejo dogovoriti niti o lokaciji proizvodnje.

Kakšni so resnični odnosi med EU in ZDA

Ne glede na vsesplošno paniko in črne napovedi so odnosi med EU in ZDA še vedno na spodobni ravni. Oboji so sprejeli, da se bodo ZDA bolj usmerile k grožnjam Kitajske, medtem ko se bo EU ukvarjala z grožnjami Rusije. Bela hiša je umirila retoriko in je namesto podpredsednika J. D. Vancea in obrambnega ministra Hesgetha na srečanje poslala zunanjega ministra Rubia, ki nastopa s popolnoma drugo retoriko. Ne glede na to, da je prisoten svetovalec obrambnega ministra Colby, mož brez dlake na jeziku, ki je uspel izdatno razjeziti evropske voditelje, je Rubio deloval bolj spravljivo in nakazal, da odnosi med EU in ZDA le niso na tleh. Colby je sicer podal izjavo, kjer pravi, da morajo evropske države imeti lastne sile z dovoljšnjo težo, da bodo sposobne odvrniti agresijo na EU in celo premagati nasprotnika. Konec koncev se med vrsticami z njim strinjajo tudi evropski voditelji.

EU in ZDA trenutno sodelujeta v več operacijah. Skupne vojaške vaje Cold Response 2026 vključuje 25.000 vojakov iz ZDA, Norveške, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Nizozemske, Španije, Švedske, Danske, Kanade in Velike Britanije in so del skupne obrambe Arktičnega morja. Poleg tega potekajo še vaje Arctic Sentry 2026 in Arctic Endurance 2026. Jabolko spora je še vedno Ukrajina, kjer ZDA želijo skleniti čimprejšnje premirje in se posvetiti Kitajski, medtem ko je EU še vedno trdno na stališču Ukrajine, da obdrži vsa okupirana ozemlja. Toda EU mora priznati, da dolgo časa ni reagirala, ni želela poslati močnejšega orožja in rakete srednjega dosega, ruski plin je še vedno tekel v EU, ruska nafta pa je preko nelegalnih ladij tekla v preko evropskih pristanišč.

Po štirih letih vojne je Ukrajina utrujena Rusija pa se v vsem svojem barbarstvu ne zmeni niti za življenja lastnih prebivalcev kaj šele Ukrajincev. Rusija je jasno nakazala, da ima neprekinjen dotok vojakov za topovsko hrano, proizvodnjo orožja financira s prodajo nafte in plina tudi v EU, medtem ko so Kitajska, Iran in Severna Koreja neusahljiv vir financiranja in oboroževanja ruske vojske. EU nikoli ni sankcionirala kitajskih podjetij, ki Rusiji dobavljajo tako drone kot komponente in orožje, zato so ameriške kritike na mestu, ne glede na užaljenost EU predstavnikov v lanskem letu.

Rezultati nove dobe

Kakšen bo končni rezultat prihajajoče nove dobe in katera država bo prva svetovna velesila leta 2050, ne moremo vedeti, kajti obstaja preveč neznank in možnosti. Tudi Kitajska, ki deluje kot država za prevzem štafete, ima velikanske težave z demografijo, nepremičninskim in bančnim balonom, korupcijo in klientelizmom v vojski, ki izhaja iz politkomisarskih imenovanj. Rusija sicer veliko rjove, v resnici pa gre za zaostalo državo z demografskim polomom, ki je odvisna od plina in nafte. Prevzem svet s strani vzhoda torej ni tako zacementiran kot si predstavlja marsikateri zahodnjak.

Na novo dobo lahko gledamo kot priložnost za EU, zelo malo verjetno pa je, da bi se med zahodnimi državami zavezništva prekinila, ker gre za jasno ločnico med svobodnim in avtoritarnim svetom. Odnosi se bodo spremenili, EU, Japonska, Tajvan, Avstralija in Južna Koreja se bodo bolj oborožile, sodelovanje pa bo moralo ostati za zaščito našega načina življenja. Če bo EU posledično učinkoviteje aplicirala svojo moč po svetu za krepitev trgovskih in ekonomskih odnosov s svetom, potem lahko pričakujemo tudi krepitev EU kot velesile.

Izbrano za naročnike
Male neumnosti velikega socializma (5/12): Tovariš dinar in gospa marka
Kar si skuhal, to pojej
Ustavno sodišče ne sme biti bojno polje
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Kako bo Evropa branila Grenlandijo?
  • 14. 01. 2026
Pogajanje Irancev, iranska opozicija naj bi dobila orožje, Emirati pa so izstopili iz soinvesticije v rafale
  • 05. 04. 2026
Oleksandr Kornijenko, prvi namestnik predsednika parlamenta Ukrajine: Slovenija glede soglasne podpore Ukrajini postaja izjema v srednji Evropi
  • 22. 11. 2025