Demografska ura tiktaka: Slovenija bo v dveh desetletjih izgubila 80.000 delovno aktivnih, največji pritisk šele prihaja

Slovenija se sooča z enim največjih dolgoročnih izzivov svoje prihodnosti – demografskim staranjem. Medtem ko se življenjska doba podaljšuje in je to nedvomno civilizacijski dosežek, se hkrati zmanjšuje število ljudi, ki s svojim delom financirajo pokojninski in zdravstveni sistem ter sistem dolgotrajne oskrbe. Strokovnjaki opozarjajo, da bo v prihodnjih 20 letih približno 80.000 manj delovno aktivnih prebivalcev, delovno sposobnih pa kar okoli 150.000 manj.

Novo poročilo Evropske komisije in analize slovenskih ekonomistov kažejo, da bo največji pritisk na javne finance nastopil med letoma 2055 in 2060, ko bo v pokoj odšla številčna baby boom generacija.

Slovenija med najstarejšimi državami sveta

Slovenija spada med države z najizrazitejšim staranjem prebivalstva. Po podatkih Statističnega urada RS in evropskega statističnega urada Eurostat je danes približno petina prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2050 pa bo v tej starostni skupini že skoraj vsak tretji prebivalec.

Posebej hitro narašča število ljudi, starejših od 80 let. Njihovo število se bo po demografskih projekcijah v naslednjih dveh do treh desetletjih skoraj podvojilo. Že pred skoraj desetletjem je število prebivalcev, starejših od 65 let, preseglo število otrok in mladostnikov do 18. leta starosti.

Andraž Rangus z Inštituta za ekonomska raziskovanja opozarja, da je temeljni problem nizka rodnost, zaradi katere se generacije mladih zmanjšujejo, medtem ko starejše generacije živijo dlje. Posledica je vse manj zaposlenih, ki vzdržujejo vedno večje število upokojencev.

Manj zaposlenih pomeni večji pritisk na javne finance

Po ocenah ekonomistov bo Slovenija v naslednjih 20 letih izgubila okoli 80.000 delovno aktivnih ljudi. Takšen razvoj bo neposredno vplival na financiranje pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe.

Največje breme bo nosila pokojninska blagajna. Projekcije Evropske komisije so že pred zadnjo pokojninsko reformo kazale, da bi se brez dodatnih ukrepov izdatki za pokojnine povečali za skoraj štiri odstotne točke bruto domačega proizvoda.

Profesorica dr. Mateja Drnovšek z Ekonomske fakultete ocenjuje, da gre zadnja pokojninska reforma sicer v pravo smer, vendar opozarja na predolge prehodne roke. »Učinki bodo vidni razmeroma pozno, medtem ko se številčne generacije že zdaj pospešeno upokojujejo,« opozarja.

Evropska komisija: Staranje bo preoblikovalo Evropo

Podobni izzivi niso značilni le za Slovenijo. Evropska komisija v tretjem poročilu o demografskih spremembah ugotavlja, da Evropska unija vstopa v obdobje trajnega zmanjševanja prebivalstva.

Danes v EU živi približno 450 milijonov prebivalcev. Do leta 2050 naj bi se njihovo število zmanjšalo na okoli 445 milijonov, do konca stoletja pa pod 400 milijonov.

Ob tem Evropejci živijo dlje kot kadarkoli doslej. Pričakovana življenjska doba je leta 2024 dosegla 81,5 leta, kar pomeni velik uspeh medicine in življenjskega standarda, hkrati pa odpira nova vprašanja glede financiranja javnih sistemov.

Evropska komisija opozarja, da bodo demografske spremembe povzročile:

• večje pomanjkanje delovne sile,
• višje izdatke za pokojnine in zdravstvo,
• večje potrebe po dolgotrajni oskrbi,
• pritisk na javne finance in gospodarsko rast.

Po ocenah komisije se bo število ljudi, ki bodo potrebovali dolgotrajno oskrbo, do leta 2070 povečalo s sedanjih 36 na približno 48 milijonov.

Rešitev ni samo višja upokojitvena starost

Strokovnjaki opozarjajo, da zgolj podaljševanje delovne dobe ne bo zadostovalo.

Mateja Drnovšek poudarja večjo vključitev starejših zaposlenih na trg dela. Generacije med 55. in 70. letom so danes bistveno bolj zdrave kot pred desetletji in lahko pomembno prispevajo h gospodarski aktivnosti.

Andraž Rangus pa vidi dolgoročno rešitev predvsem v višji produktivnosti. To pomeni več vlaganj v:

• raziskave in razvoj,
• digitalizacijo,
• umetno inteligenco,
• avtomatizacijo proizvodnje,
• boljšo organizacijo dela,
• vseživljenjsko izobraževanje zaposlenih.

Organizacija OECD že več let opozarja, da bo prav rast produktivnosti odločala o tem, ali bodo starajoče se države lahko ohranile sedanjo raven socialne države.

Rodnost ostaja največji izziv

Ob gospodarskih ukrepih strokovnjaki vse pogosteje opozarjajo tudi na vprašanje rodnosti. Slovenija že dolgo ostaja pod mejo enostavne reprodukcije prebivalstva.

Po podatkih Eurostata skupna stopnja rodnosti v Sloveniji znaša približno 1,5 otroka na žensko, medtem ko bi za dolgoročno obnavljanje prebivalstva potrebovali približno 2,1 otroka.

Demografi opozarjajo, da brez učinkovite družinske politike dolgoročno ne bo mogoče stabilizirati starostne strukture prebivalstva. Med pomembnimi ukrepi izpostavljajo lažji dostop do stanovanj za mlade družine, boljše usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, dostopno predšolsko varstvo ter davčne in druge spodbude za družine z otroki.

Migracije lahko pomagajo, ne morejo pa rešiti vseh težav

Evropska komisija kot enega od odgovorov navaja tudi usmerjene in usposobljene migracije. Te lahko omilijo pomanjkanje delovne sile predvsem v zdravstvu, gradbeništvu, oskrbi starejših in visokotehnoloških dejavnostih.

Ob tem Evropska komisija poudarja, da migracije same po sebi ne morejo nadomestiti dolgoročnih demografskih sprememb. Ključnega pomena ostajata višja zaposlenost domačega prebivalstva, predvsem žensk, mladih in starejših, ter boljše usposabljanje ljudi, ki že živijo v državah članicah.

Vlada napoveduje demografijo kot eno ključnih prednostnih nalog

Predsednik vlade Janez Janša je demografijo označil za enega ključnih izzivov nove vlade. Ob ustanovitvi ministrstva za demografijo je poudaril, da domovine ne predstavljajo le naravne lepote, temveč predvsem ljudje, zato bo uspešnost države v prihodnjih desetletjih odvisna od tega, ali bo znala ustvariti razmere za večjo rodnost, daljšo delovno aktivnost in učinkovitejše financiranje socialnih sistemov.

Med prednostnimi nalogami ministrstva sta urejanje dolgotrajne oskrbe in osebne asistence, pomemben del razprav pa ostaja tudi vzpostavitev učinkovitega upravljanja demografskega sklada, ki naj bi dolgoročno prispeval k stabilnejšemu financiranju pokojninskega sistema.

Demografija ni več vprašanje prihodnosti

Demografske spremembe niso več oddaljena napoved, ampak realnost, ki jo Slovenija že občuti. Pomanjkanje delovne sile je vse izrazitejše, zdravstveni sistem se sooča z vedno več starejšimi bolniki, pokojninska blagajna pa bo v prihodnjih desetletjih pod vse večjim pritiskom.

Strokovnjaki so si enotni, da hitrih rešitev ni. Uspešna bo lahko le kombinacija ukrepov – od spodbujanja družinske politike in višje zaposlenosti do večjih vlaganj v produktivnost, tehnologijo in inovacije. V nasprotnem primeru bo breme staranja prebivalstva postopoma ogrozilo vzdržnost socialnih sistemov, na katerih temelji slovenska socialna država.