Slovenski Tour, Roglič in milijon za popoln uspeh
Po petih dneh se je v Novem mestu končala 25. kolesarska dirka po Sloveniji. Na petih etapah so slovenske ceste v sodelovanju z nekaterimi najboljšimi kolesarji in lepo slovensko naravo prinesle imenitno promocijo naši državi.
Organizatorji dirke so si dolga leta želeli, da bi dirko prenašala katera od mednarodnih športnih televizij ali pa vsaj slovenska nacionalka. Lani so – ob izdatni pomoči Slovenske turistične organizacije – uresničili oba cilja. Letos so dirko podaljšali še za en dan, kar je bila prav tako dolgoletna želja.
Krepko več kot polovica proračuna, ki znaša milijon evrov, je šla za televizijski prenos. A to so sredstva, ki naj bi se naši državi v prihodnjih letih bogato vrnila. Če ste prejšnji teden spremljali sliko, ki je šla v širni svet, potem vam je verjetno jasno, da so bile predstavljene podobe že zastavljene promocijsko.
Sloveniji zagotovo ne škodi, da je bila dirka zanimiva in da je bila trasa zastavljena tako, da je bilo mogoče v čimvečji meri prikazati lepote naše države. In kvaliteto naših kolesarjev.
Primož Roglič je v zadnjih treh dneh dirke, ko v ospredje pridejo specialisti za končne uvrstitve, pokazal, da spada med najboljših deset kolesarjev v tem trenutku. Trasa mu je ustrezala, saj so jo organizatorji postavili z mislijo nanj. Skoraj dve minuti prednosti pa sta vseeno več kot smo pričakovali.
Tudi preostali Slovenci so prišli do izraza. Matej Mohorič je navduševal z vratolomnimi spusti in zasedel tretje mesto, Jan Tratnik se je izkazal zadnji dan, ko je v kronometru zaostal le za Rogličem. Mlajšo generacijo je zastopal Tadej Pogačar, ki je za dve sekundi osvojil naziv najboljšega mladega kolesarja.
Tu pa trčimo ob manjšo težavo, ki to morda sploh ni, jo je pa kot dejstvo vseeno vredno omeniti. Slovenci so v svetovnem kolesarstvu res močnejši, kot so bili kadarkoli. Če pa želimo na naših cestah vsako leto videti res najboljše svetovne kolesarje, se bo treba sprijazniti, da bodo domače zmage postale izjema. Razen, če bomo postali narod kolesarjev. Kar ni povsem izključeno.
Dirka po Sloveniji dobiva vse širši odmev v mednarodnem svetu športa, skupine gledalcev ob cestah pa dokazujejo, da je kolesarstvu privrženih tudi vedno več ljudi pri nas. Negodovanja zaradi zaprtih cest je vse manj, ali pa se tako vsaj zdi.
Francoski novinar, ki je spremljal letošnjo izvedbo, je povedal, da na dirkah te ravni česa podobnega še ni videl. Že to, da je v Slovenijo prišlo 9 ekip iz najmočnejšega svetovnega razreda, pove veliko. Posebna zgodba so tudi navijači, ki so Rogliča in druge prišli spodbujat na kraljevsko etapo.
In še ena stvar, ki jo bomo morali razmisliti: koliko vrhunskih športnih dogodkov lahko prenese naša država? Lahko smo gostitelji največjih zimskošportnih prireditev, pri nas je bilo evropsko prvenstvo v košarki, celo rekreativnih tekov je ogromno, kolesarska dirka je postala hit tudi v mednarodni javnosti.
Kolesarska dirka v tem formatu ima vsekakor vrhunski potencial in velika škoda bi bila, če njenega pridobljenega ugleda ne bi izkoristili v športnem in promocijskem smislu.
Kdor čaka, dočaka
Organizatorji dirke so si dolga leta želeli, da bi dirko prenašala katera od mednarodnih športnih televizij ali pa vsaj slovenska nacionalka. Lani so – ob izdatni pomoči Slovenske turistične organizacije – uresničili oba cilja. Letos so dirko podaljšali še za en dan, kar je bila prav tako dolgoletna želja.
Krepko več kot polovica proračuna, ki znaša milijon evrov, je šla za televizijski prenos. A to so sredstva, ki naj bi se naši državi v prihodnjih letih bogato vrnila. Če ste prejšnji teden spremljali sliko, ki je šla v širni svet, potem vam je verjetno jasno, da so bile predstavljene podobe že zastavljene promocijsko.
Sloveniji zagotovo ne škodi, da je bila dirka zanimiva in da je bila trasa zastavljena tako, da je bilo mogoče v čimvečji meri prikazati lepote naše države. In kvaliteto naših kolesarjev.
Mi veseli, kaj pa drugi?
Primož Roglič je v zadnjih treh dneh dirke, ko v ospredje pridejo specialisti za končne uvrstitve, pokazal, da spada med najboljših deset kolesarjev v tem trenutku. Trasa mu je ustrezala, saj so jo organizatorji postavili z mislijo nanj. Skoraj dve minuti prednosti pa sta vseeno več kot smo pričakovali.
Tudi preostali Slovenci so prišli do izraza. Matej Mohorič je navduševal z vratolomnimi spusti in zasedel tretje mesto, Jan Tratnik se je izkazal zadnji dan, ko je v kronometru zaostal le za Rogličem. Mlajšo generacijo je zastopal Tadej Pogačar, ki je za dve sekundi osvojil naziv najboljšega mladega kolesarja.
Tu pa trčimo ob manjšo težavo, ki to morda sploh ni, jo je pa kot dejstvo vseeno vredno omeniti. Slovenci so v svetovnem kolesarstvu res močnejši, kot so bili kadarkoli. Če pa želimo na naših cestah vsako leto videti res najboljše svetovne kolesarje, se bo treba sprijazniti, da bodo domače zmage postale izjema. Razen, če bomo postali narod kolesarjev. Kar ni povsem izključeno.
V vsem najboljši
Dirka po Sloveniji dobiva vse širši odmev v mednarodnem svetu športa, skupine gledalcev ob cestah pa dokazujejo, da je kolesarstvu privrženih tudi vedno več ljudi pri nas. Negodovanja zaradi zaprtih cest je vse manj, ali pa se tako vsaj zdi.
Francoski novinar, ki je spremljal letošnjo izvedbo, je povedal, da na dirkah te ravni česa podobnega še ni videl. Že to, da je v Slovenijo prišlo 9 ekip iz najmočnejšega svetovnega razreda, pove veliko. Posebna zgodba so tudi navijači, ki so Rogliča in druge prišli spodbujat na kraljevsko etapo.
In še ena stvar, ki jo bomo morali razmisliti: koliko vrhunskih športnih dogodkov lahko prenese naša država? Lahko smo gostitelji največjih zimskošportnih prireditev, pri nas je bilo evropsko prvenstvo v košarki, celo rekreativnih tekov je ogromno, kolesarska dirka je postala hit tudi v mednarodni javnosti.
Kolesarska dirka v tem formatu ima vsekakor vrhunski potencial in velika škoda bi bila, če njenega pridobljenega ugleda ne bi izkoristili v športnem in promocijskem smislu.
Zadnje objave
Dizel dražji za več kot 13 centov, bencin za dobrih šest
20. 7. 2026 ob 18:08
Fajonova brez Sahela: zdaj jo čaka le še stara služba na RTV
20. 7. 2026 ob 16:15
Ko oblačila postanejo greh: EU je prepovedala uničevanje neprodane mode
20. 7. 2026 ob 15:51
Grčija zaključuje eno najtežjih gospodarskih poglavij
20. 7. 2026 ob 13:13
Predsodki o velikih družinah
20. 7. 2026 ob 12:00
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Vzpon Islamske države (2. DEL): Abu Musab al Zarkavi – iz ene skrajnosti v drugo
20. 7. 2026 ob 9:00
Kako smo zidali hiše (1/10): Zgodba o sadovnjaku s kvadrovci in sto kubikih peska
19. 7. 2026 ob 19:00
Kalimera, Grčija
19. 7. 2026 ob 17:35
Prihajajoči dogodki
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
AVG
02
Večeri v atriju: »Harmonikarski trio«
19:00 - 20:00
SEP
11
61. študijski dnevi Draga
09:00 - 19:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
oakhrast
Po, po najlepšem mestu de bi blo treba speljat traso de. Pol bi pa blo dober de.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.