Sodni svet se zaradi neureditve sodniških plač obrača na ustavno sodišče. Je ta možnost sploh dopustna?

POSLUŠAJ ČLANEK

Sodni svet po zamujenem roku za ureditev plač sodnikov ne popušča. Tako se nameravajo v sodnem svetu obrniti na ustavno sodišče, češ da naj samo odloči o načinu izvršitve ureditve sodniških plač. Še zmeraj je odprta možnost angažiranja Evropske komisije, če do rešitve ne bo prišlo, svarijo v sodnem svetu.

Ali je tak način urejanja plač možen in kaj se bo iz tega izcimilo, smo povprašali pravna strokovnjaka, prof. dr. Rajka Pirnata z ljubljanske Pravne fakultete in vrhovnega sodnika Jana Zobca.

Sodni svet se obrača na ustavno sodišče, Evropska komisija pa je še vedno "v igri"

Sodni svet bo najkasneje do torka na ustavno sodišče vložil zahtevo za izvršitev ustavne odločbe glede plač sodnikov. S tem tako predlagajo, naj o načinu izvršitve junijske odločbe o plačah sodnikov odločijo ustavni sodniki sami. V sodnem svetu sugerirajo nujno in prednostno obravnavo.

Razlike med poslanskimi in sodniškimi plačami bi morale biti usklajene do 3. januarja letos. Vlada pa še vedno vztraja, da je odločba ustavnega sodišča vezana na uveljavitev celotne plačne reforme, ki je še v pripravi.

V sodnem svetu pa imajo pripravljeno začasno rešitev, ki so jo že predlagali na ministrstvu za pravosodje. Po tem predlogu bi se sodnikom za opravljanje funkcije zagotovil dodatek v višini 1071,59 evrov bruto, ki naj bi se izplačal mesečno od 1. junija lani, se pravi, »za nazaj«. 1. junija je namreč bila izdana ustavna odločba glede zakonske ureditve sodniških plač, ko so ustavni sodniki določili, da je zakonska ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavo.

Omenjeni znesek je pridobljen na podlagi izračuna razlike med plačo najslabše plačanega sodnika in najslabše plačanega poslanca. Kot je povedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je »morda celo najboljša pot, da ustavno sodišče pove natančno, kaj ocenjuje kot tisto primerno vrednost sodniške plače«. Ob tem je tudi pozvala koalicijo k nadaljnjemu iskanju rešitev, sindikate javnega sektorja pa k čimprejšnji sklenitvi pogajanja z ministrstvom za javno upravo.

Kljub vsemu v sodnem svetu pričakujejo, da bosta izvršilna in zakonodajna oblast ne glede na postopek pred ustavnim sodiščem neustavnost odpravili takoj. Še vedno obstaja možnost, da se bodo v sodnem svetu obrnili na Evropsko komisijo, bodisi s pritožbo zaradi kršitve prava Evropske unije bodisi s pobudo, naj Evropska komisija vloži tožbo proti Republiki Sloveniji.

Sodni svet se lahko obrne na ustavno sodišče, začasna ureditev pa je sprejemljiva, a le, če bo na ta način odpravljena neustavnost

Glede tega, ali je možnost odločanja ustavnega sodišča o problematiki izvedljiva in kaj pričakujejo, da se bo glede tega zgodilo, smo povprašali pravna strokovnjaka. Pogovarjali smo se s prof. dr. Rajkom Pirnatom z ljubljanske pravne fakultete. Kot je povedal Pirnat, je možnost sodnega sveta, da se obrne na ustavno sodišče, dopustna. Ustavno sodišče lahko s svojo novo odločbo določi način izvrševanja neke odločbe. Leta 2011 je tako ustavno sodišče, potem ko državni zbor ni ustanovil občine Ankaran, občino samo ustanovilo, je spomnil Pirnat. Občine Ankaran tako še vedno ni v zakonu o ustanovitvi občin, ustanovljena pa je bila z odločbo ustavnega sodišča.

Ali in kako bo to ustavno sodišče naredilo, pa je zaenkrat še težko komentirati. Vlagatelji zahteve se po Pirnatovih besedah pri začasni rešitvi sklicujejo na zakon, ki so ga že pripravili na ministrstvu za pravosodje, pa ni začel veljati. Tudi ta možnost začasne rešitve je izvedljiva in sprejemljiva, a le, če je na ta način odpravljena neustavnost. Ustavno sodišče lahko s svojo odločbo tudi uredi način izvrševanja prejšnje, zdaj začasne ureditve z dodatkom, dokler bo državni zbor sprejel oziroma spremenil zakon, ki bo v skladu z ustavo, je za naš medij še povedal Pirnat.

Za Domovino je spregovoril tudi vrhovni sodnik Jan Zobec. Kot je povedal, je zahteva za določitev načina izvršitve odločbe ustavnega sodišča na mestu. Gre za obliko stopnjevanja sankcij in ustavno sodišče ima za to, da določi način izvršitve svoje odločbe, pravno podlago v 40. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), s čimer stopi v čevlje zakonodajalca, je povedal Zobec.

Ustavno sodišče pa je pred časom reklo, da gre pri ureditvi plačnih nesorazmerij za preveč kompleksno vprašanje, ki zahteva pogajanja oziroma sodelovanje drugih vej oblasti, tako sodne kot izvršilne, da bi lahko določilo način izvršitve. Zobec se strinja, da gre za kompleksno problematiko, a glede na to, da smo v globoki protiustavnosti, ker odločbe izvršilna oblast ni upoštevala, bi moralo ustavno sodišče to upoštevati, zavihati rokave in samo urediti to vprašanje. Pooblastilo za to je v 40. členu ZUstS. Zobec dvomi, da bo ustavno sodišče stopilo v to pravno avanturo, saj je težko verjeti, da bi po preteklih izjavah, da gre za preveč kompleksno zadevo, spremenilo svoje mišljenje.

Pri dvigu plač sodnikov pa gre za stvar zakonodaje. Če bi obveljala začasna rešitev, bi šlo za retroaktiven zakon (zakon bi veljal za nazaj, ne »za naprej«, kar je razen v določenih primerih prepovedano). Izjemoma je zakon lahko retroaktiven, če to terja javni interes in pri tem ne posega v pravice, je povedal Zobec. V primeru dviga plač sodnikov pa je vprašanje, če gre za javni interes. Kako upravičiti to, da mora veljati za nazaj, bo zelo težko pojasniti. Po Zobčevem mnenju bi tak zakon bil nedovoljeno retroaktiven, saj ne gre za javni interes. Morebitni novi zakon bi moral veljati od začetka nove odločbe dalje, se pravi »za naprej«.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike