Sodni svet se zaradi neureditve sodniških plač obrača na ustavno sodišče. Je ta možnost sploh dopustna?
Sodni svet po zamujenem roku za ureditev plač sodnikov ne popušča. Tako se nameravajo v sodnem svetu obrniti na ustavno sodišče, češ da naj samo odloči o načinu izvršitve ureditve sodniških plač. Še zmeraj je odprta možnost angažiranja Evropske komisije, če do rešitve ne bo prišlo, svarijo v sodnem svetu.
Ali je tak način urejanja plač možen in kaj se bo iz tega izcimilo, smo povprašali pravna strokovnjaka, prof. dr. Rajka Pirnata z ljubljanske Pravne fakultete in vrhovnega sodnika Jana Zobca.
Sodni svet se obrača na ustavno sodišče, Evropska komisija pa je še vedno "v igri"
Sodni svet bo najkasneje do torka na ustavno sodišče vložil zahtevo za izvršitev ustavne odločbe glede plač sodnikov. S tem tako predlagajo, naj o načinu izvršitve junijske odločbe o plačah sodnikov odločijo ustavni sodniki sami. V sodnem svetu sugerirajo nujno in prednostno obravnavo.
Razlike med poslanskimi in sodniškimi plačami bi morale biti usklajene do 3. januarja letos. Vlada pa še vedno vztraja, da je odločba ustavnega sodišča vezana na uveljavitev celotne plačne reforme, ki je še v pripravi.
V sodnem svetu pa imajo pripravljeno začasno rešitev, ki so jo že predlagali na ministrstvu za pravosodje. Po tem predlogu bi se sodnikom za opravljanje funkcije zagotovil dodatek v višini 1071,59 evrov bruto, ki naj bi se izplačal mesečno od 1. junija lani, se pravi, »za nazaj«. 1. junija je namreč bila izdana ustavna odločba glede zakonske ureditve sodniških plač, ko so ustavni sodniki določili, da je zakonska ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavo.
Omenjeni znesek je pridobljen na podlagi izračuna razlike med plačo najslabše plačanega sodnika in najslabše plačanega poslanca. Kot je povedala ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, je »morda celo najboljša pot, da ustavno sodišče pove natančno, kaj ocenjuje kot tisto primerno vrednost sodniške plače«. Ob tem je tudi pozvala koalicijo k nadaljnjemu iskanju rešitev, sindikate javnega sektorja pa k čimprejšnji sklenitvi pogajanja z ministrstvom za javno upravo.
Kljub vsemu v sodnem svetu pričakujejo, da bosta izvršilna in zakonodajna oblast ne glede na postopek pred ustavnim sodiščem neustavnost odpravili takoj. Še vedno obstaja možnost, da se bodo v sodnem svetu obrnili na Evropsko komisijo, bodisi s pritožbo zaradi kršitve prava Evropske unije bodisi s pobudo, naj Evropska komisija vloži tožbo proti Republiki Sloveniji.
Sem mislil, da se je treba ob konfliktu interesov izločit ampak sodniki so najprej razsodili, da so njihove plače protiustavno nizke, zdaj pa želijo, da Ustavno sodišče prevzame vlogo vlade in kar določi njihove plače.
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) January 12, 2024
Sodni svet se lahko obrne na ustavno sodišče, začasna ureditev pa je sprejemljiva, a le, če bo na ta način odpravljena neustavnost
Glede tega, ali je možnost odločanja ustavnega sodišča o problematiki izvedljiva in kaj pričakujejo, da se bo glede tega zgodilo, smo povprašali pravna strokovnjaka. Pogovarjali smo se s prof. dr. Rajkom Pirnatom z ljubljanske pravne fakultete. Kot je povedal Pirnat, je možnost sodnega sveta, da se obrne na ustavno sodišče, dopustna. Ustavno sodišče lahko s svojo novo odločbo določi način izvrševanja neke odločbe. Leta 2011 je tako ustavno sodišče, potem ko državni zbor ni ustanovil občine Ankaran, občino samo ustanovilo, je spomnil Pirnat. Občine Ankaran tako še vedno ni v zakonu o ustanovitvi občin, ustanovljena pa je bila z odločbo ustavnega sodišča.
Ali in kako bo to ustavno sodišče naredilo, pa je zaenkrat še težko komentirati. Vlagatelji zahteve se po Pirnatovih besedah pri začasni rešitvi sklicujejo na zakon, ki so ga že pripravili na ministrstvu za pravosodje, pa ni začel veljati. Tudi ta možnost začasne rešitve je izvedljiva in sprejemljiva, a le, če je na ta način odpravljena neustavnost. Ustavno sodišče lahko s svojo odločbo tudi uredi način izvrševanja prejšnje, zdaj začasne ureditve z dodatkom, dokler bo državni zbor sprejel oziroma spremenil zakon, ki bo v skladu z ustavo, je za naš medij še povedal Pirnat.
Za Domovino je spregovoril tudi vrhovni sodnik Jan Zobec. Kot je povedal, je zahteva za določitev načina izvršitve odločbe ustavnega sodišča na mestu. Gre za obliko stopnjevanja sankcij in ustavno sodišče ima za to, da določi način izvršitve svoje odločbe, pravno podlago v 40. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), s čimer stopi v čevlje zakonodajalca, je povedal Zobec.
Ustavno sodišče pa je pred časom reklo, da gre pri ureditvi plačnih nesorazmerij za preveč kompleksno vprašanje, ki zahteva pogajanja oziroma sodelovanje drugih vej oblasti, tako sodne kot izvršilne, da bi lahko določilo način izvršitve. Zobec se strinja, da gre za kompleksno problematiko, a glede na to, da smo v globoki protiustavnosti, ker odločbe izvršilna oblast ni upoštevala, bi moralo ustavno sodišče to upoštevati, zavihati rokave in samo urediti to vprašanje. Pooblastilo za to je v 40. členu ZUstS. Zobec dvomi, da bo ustavno sodišče stopilo v to pravno avanturo, saj je težko verjeti, da bi po preteklih izjavah, da gre za preveč kompleksno zadevo, spremenilo svoje mišljenje.
Pri dvigu plač sodnikov pa gre za stvar zakonodaje. Če bi obveljala začasna rešitev, bi šlo za retroaktiven zakon (zakon bi veljal za nazaj, ne »za naprej«, kar je razen v določenih primerih prepovedano). Izjemoma je zakon lahko retroaktiven, če to terja javni interes in pri tem ne posega v pravice, je povedal Zobec. V primeru dviga plač sodnikov pa je vprašanje, če gre za javni interes. Kako upravičiti to, da mora veljati za nazaj, bo zelo težko pojasniti. Po Zobčevem mnenju bi tak zakon bil nedovoljeno retroaktiven, saj ne gre za javni interes. Morebitni novi zakon bi moral veljati od začetka nove odločbe dalje, se pravi »za naprej«.
Kaj naj si človek misli o @UstavnoSodisce, ki
— Edvard Kadič (@EdvardKadic) January 12, 2024
1) dopusti izvajanje ustavno spornega zakona (RTV) in
2) ob vseh neizvršenih odločbah US začne s stavko in sklicevanjem na #vladavinaPrava samo ob tisti, ki zadeva … njihove plače. 🤷♂️#takleMamo pic.twitter.com/8sB9pJNBEK
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu

(Jugo)nostalgija

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo

Branje kot navada in razvada
Ekskluzivno za naročnike

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

10 komentarjev
Dvomljivec
Slovenija je bila že pred osamosvojitvijo najbolj komunistično zagovedana republika, po osamosvojitvi in pristopu k EU, pa smo dobili še dodatno "pomoč" zagovedanih evropskih levičarjev in namesto, da bi šli po poti Švice ali naprimer norveškega tipa socialne države, nas psihiatrični bolniki, ki imajo danes stavko pacientov v Dražgošah, vodijo v revščino in diktaturo. Vse to se lahko dogaja, ker z raznimi lažnjivimi obljubami o socializmu, socialni državi in obljubi, da bo komunistična država poskrbela za vsakega lenuha, parazita ali psihiatričnega bolnika, uspejo na volitvah prepričati več kot 50% tistih, ki gredo volit. Tisti, ki pa iz protesta ne volijo, ker so menda vsi politiki isti, so pa kot žabe, ki jih kradljivi in lažnjivi levičarji počasi kuhajo v neko čorbo brez okusa in vonja in v to skupino spada tudi večina državnih uslužbencev, med katere zagotovo spadajo tudi sodniki.
Mitja
Zanimivo, da so sodniki sami sebi dosodili, da so plače neustavne in bi morale biti enake poslanskim. (diši po: kadija te tuži, kadija te sudi). Koliko je sodnikov in koliko poslancev? (878:90) In koliko sodnikov se da izvoliti od državljanov vsaka štiri leta? (0). Koliko sodnikov je zaradi "slabih" sodb, ki so bile kasneje razveljavljene, izgubilo službo? (0) In koliko poslancev zaradi slabih odločitev v parlamentu izgubilo službo in ni bilo ponovno izvoljenih? (2018 =27/90=30%). Z obilo cinizma: resnično, primerjava med poslanci in sodniki je na mestu!
rasputin
Sodniki bodo poskrbeli za dodatno diskreditacijo ustavnega sodišča, razen če se bo to distanciralo od zahteve sodnikov. Kar pa v Butalah ni prav verjetno.
Ljubljana
VITKE DRZAVE
Ljubljana
Muren, place v javnem sektorju niso " nekoliko izkrivljene", pac pa so katastrofa.
Kjer je odliv mozganov je treba reagirat.
A da je Hofer vabljiv za.medic.sestre, tujina pa za zdravnike, je nekoliko !
Dajte no, ste dedec ali be.
Povejte kot je res.
Cisto previsoke pa so place v vrtcih, solah..
Ker baza kult marksizma. Ubogljivi levi solniki so temelj nore druzbe.
Pri placah je kljucni problem OBDAVCITEV.
Ta pa zato k
Ljubljana
Ce je folk napol nor, je vse mozno.
Slovenija nima odgovornih drzavljanov, tudi na desni premalo !
Je kdo poslusal dr. BERTONCLJA sinoci v Beremo.na.Novi ?
A da ne....? itak.
Igor Ferluga
To, da se je ustavno sodišče spustilo v odločanje o tem, kakšne naj bodo plače sodnikov, ni v redu. Realno pa so v zadnjem desetletju nekoliko zaostale za primerljivimi vejami oblasti, to je zakonodajne in izvršilne politike in bi bila potrebna korekcije. Z izsiljevanjem, to je da si jo bodo sami določili, je pa zelo neprimerno.
Ko gledamo plače slovenskih sodnikov in tožilcev, po mojem ne bi smeli spregledati, koliko sodnikov in tožilcev na prebivalca imamo primerjalno z drugimi državami EU in koliko zadev rešijo. Okvirno približno velja, da jih imamo 2krat več od povprečja Evrope in da vsak reši 2 krat manj zadev od povprečja EU. Kvantiteta opravljenega dela nakazuje, da si morda ne zaslužijo tako visokih plač kot jih zahtevajo.
Morda to utemeljuje s kvaliteto opravljenega dela, s težnjo po perfekcionizmu, ko že delajo dokazljivo počasi glede na evropske primerjave? Pač ne, kazalec procenta uspešnosti pritožb na ESČP na sodbe slovenskih sodišč kaze le te kot primerjalno sramotno slabe. Dokazljiva je tudi mizerna uspešnost pri pregonu gospodarskega kriminala ob tem ko je jasno, da Slovenija nima visoke protikoruptivne kulture in je korupcije in klientelizma veliko. Mnogo državljanov več kot dvomi v politično nepristranskost slovenskega sodstva, mislim da z evidentnimi dokazi za to. Nenazadnje to nespodobno simbozo z levimi krogi kaze velika podpora na levi vsakrsnim zahtevkom iz sodniških ali tozilskih vrst. NE zaslužijo si skratka, toliko kot hočejo. Naj postanejo bolj produktivni, bolj kvalitetni, bolj nepristranski, bolj profesionalni, potem bodo njihova upravičenja višja.
rasputin
V tej državi se je javnemu sektorju zmešalo. Vsi hočejo višje plače. Mislijo, da smo Švica, smo pa le malce boljši Balkan.
Naj poskrbijo, da bo gospodarstvo bolje delovalo, naj znižajo davke in omogočijo podjetjem, da investirajo in dajejo višje plače, naj odpravijo nepotrebne birokratske ovire, naj znižajo inflacijo ... Elektrika se je s 1.1.24 povišala za 60-70%. To bo spet udarec za gospodarstvo in gospodinjstva ter pospešek za inflacijo.
Dokler gospodarstvo in prebivalstvo diha na škrge, naj vsi, ki živijo iz državnega proračuna, zmanjšajo apetite. Zrihtajte državo, potem bo čas za veselico.
miro
Obstaja analiza učinkovitosti pravnih sistemov EU, kjer piše, da imamo v Sloveniji okoli 50 sodnikov na 100 000 prebivalcev, v Avstriji in Nemčiji okoli 20, v Franciji in Italiji okrog 10. Če bi jih zmanjšali polovico, bi lahko povečali plače v okviru obstoječe kvote?
Andrej Muren
Ne razumem po kakšni pravni logiki bi bile sedanje plače sodnikov neustavne. Ustava nič ne piše o višini katerih koli plač. Celo sodniki sami ne bi smeli pravice, da sodijo sami o sebi. V takem primeru bi moral soditi parlament kot najvišji predstavnik ljudstva.
Druga stran je moralni vidik zadeve. Jasno je, da sodniške plače ne morejo biti med nižjimi v javnem sektorju temveč med najvišjimi. ampak takšne so bile že do sedaj.
Plačna razmerja v javnem sektorju so danes nekoliko izkrivljena, ampak to je stvar vlade, da predlaga spremembe in parlamenta, da to potrdi. Ne more pa kar neka poklicna skupina s silo doseči spremembo, zgolj sebi v prid. Kakor hitro se namreč dvigne plače eni poklicni skupini, je logično, da bodo takoj vse ostale planile pokonci. Sploh v sedanji socialistični situaciji, v kateri so plače na splošno hudo skromne.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.