Somaliland – priložnost za ZDA in EU, ponudba predobra, da bi jo zavrnili

Somaliland je že od leta 1991 država v mednarodno nepriznanem stanju, ki sicer uveljavlja vse pravice kot samostojna država. Ima volitve, parlament, ministre, lastno zunanjo politiko, vojsko, policijo in k svetu pristopa kot suverena država. Somalija njene suverenosti ne priznava, nima pa vpliva na delovanje Somalilanda. Obe državi sta si že desetletja sovražni, razmerju pa je botrovala somalska okupacija Somalilanda in grozoviti pokoli, ki so jih nekateri oklicali celo za genocid, v njih pa je igra svojo vlogo tudi klan ameriške demokratske kongresnice Ilhan Omar.

Somaliland je prišel na naslovnice leta 2025, ko je Izrael priznal njeno samostojnost in podpisal diplomatski sporazum, ki je odprl sodelovanje med državama. Somaliland je izrazil željo k podpisu Abrahamskega sporazuma, Izrael pa je tam odprl svoje veleposlaništvo. Razmerja med državama so odprla tudi prostotrgovinski sporazum. Druga država, ki je že leta v prijateljskih odnosih s Somalilandom, je ZDA, ki tam niso le na poluradnih misijah, ampak tudi s silami za boj proti terorizmu. Somaliland se namreč že leta spopada s teroristično organizacijo Al-Šabab, ki jo na skrivaj podpira in financira tudi uradna somalska vlada. V nedeljo pa je vlada Somalilanda uradno ponudila ZDA ozemlje za izgradnjo vojaške in pomorske baze, ki bi varovala Adensko morje in ožino Bab Al-Mandab.

ZDA je že leta v prijateljskih odnosih s Somalilandom.

Spor med Somalilandom in Somalijo

Do šestdesetih let 20. stoletja sta obstajali dve koloniji. Ena je bila italijanska Somalija, druga pa britanski protektorat Somalija. 26. junija leta 1960 je britanski protektorat postal neodvisna država Somaliland, ki so ga priznale ZDA, Združeno kraljestvo, Kitajska, Francija, Izrael, Egipt, Libija, Etiopija, Sovjetska zveza in Gana. Pet dni kasneje se je združila z nekdanjo italijansko kolonijo v Republiko Somalijo. Toda združitev obe novih samostojnih držav parlament Somalilanda ni nikoli ratificiral, leta 1961 pa so volivci v Somalilandu na referendumu glasovali proti združitvi obeh nekdanjih kolonij.

Leta 1961 so volivci v Somalilandu na referendumu glasovali proti združitvi obeh nekdanjih kolonij.

Vlada v Mogadišuju ni priznala referenduma in odločitve parlamenta v Somalilandu, zato je naredila vse za to, da bi onemogočila normalno življenje in uradne institucije. Od leta 1969 pod vodstvom diktatorja Siada Barreja je Somalija okupirala severnovzhodni del oziroma Somaliland. Okupacija je bila izjemno nasilna, prebivalci Somalilanda pa niso pozabili svoje samostojnosti in suverenosti. Ne pozabimo namreč, da sta bili obe državi ločeni celotno 20. stoletje, razen pod okupacijo Barreja, zato ni nikakršnega razloga, da svet ne bi priznal samostojnosti Somalilanda.

Leta 1991 je Barre umrl, kar je pahnilo Somalijo v val nasilja in dolgotrajno državljansko vojno. Somaliland je obudil institucije, ki so bile zaprte od leta 1969, in razglasil samostojno republiko, volitve predsednika in v parlament ter samostojno sodstvo. Somalija je takoj napadla Somaliland in začel se je brutalen krog nasilja in pokolov, v katerem je umrlo do 200.000 ljudi. Somaliland se je ubranil, zato ima danes državo, ki funkcionira z lastno valuto, vojsko, potne liste, carino, mejno kontrolo, volitve v parlament, predsednika in samostojna sodišča. Po drugi strani pa Somalijo, ki je mednarodno priznana država, vodijo nasilne islamistične milice, pirati na morju, al-Šabab obvladuje velik del države, ekonomsko je propadla, državljanska vojna pa se več ali manj nadaljuje na različnih nivojih.

Ponudba Ameriki za novo bazo

Ni treba poudariti, da Somaliland podpira koalicijo ZDA-Izrael v boju proti Iranu in je ponudil vso pomoč pri uporabi zračnega prostora in pristanišč. Ob iranski razglasitvi iranske blokade Hormuške ožine in potem še ameriški blokadi, je med državami v zalivu in kupci energentov prišlo do strahu, da bodo Hutiji zaprli ožino Bab Al-Mandab. To bi svetovni trgovini z energenti, predvsem pa trgovanju med Azijo in Evropo povzročilo neslutene težave, zato je Somaliland ponudil ZDA izgradnjo nove baze na njihovi obali, preko katere bi lahko nadzorovali Adenski zaliv, ožino Bab el-Mandab in somalske pirate.

Somaliland je ponudil bazo Berbera, ki ima strateško točko pri nadzoru ne le pomorske poti v Rdeče morje, ampak tudi nad sosednjo bazo v Džibutiju. Džibuti je namreč dom več bazam, Kitajcem, Rusom, Evropejcem in Američanom. Toda Džibuti ni bil pripravljen pomagati ZDA pri uporabi baze za vojaške operacije proti Iranu, že za časa vojne v Gazi pa je grozil z odpovedjo gostoljubja, če bodo ZDA še naprej napadale Hutije v Jemnu. Enako je bilo junija 2025, ko sta ZDA in Izrael napadle cilje v Jemnu, Džibuti pa je temu nasprotoval. Zato je ameriški predsednik Trump že lansko leto napovedal, da se bodo ZDA bolj posvetile Afriki, investicijam v Afriko in afriški varnosti.

Somaliland je ponudil bazo Berbera, ki ima strateško točko pri nadzoru ne le pomorske poti v Rdeče morje, ampak tudi nad sosednjo bazo v Džibutiju.

ZDA se še niso odločile za bazo v Somalilandu iz enega razloga – Savdska Arabija in Egipt namreč trdno nasprotujeta priznanju in zahtevata enotno Somalijo. Egipt potrebuje Somalijo zaradi nasprotovanja Etiopiji, Savdska Arabija pa je že leta vpletena v Somalijo kot odskočno desko v Afriko. Somalijo namreč uporablja za svoje interese v Sudanu, Džibutiju, Etiopiji in drugih državah. ZDA ne želijo spora s svojima močnima zaveznicama, obstaja pa ena država v zalivu, ki se je o tem pripravljena pogovarjati – ZAE.

ZDA se še niso odločile za bazo v Somalilandu iz enega razloga – Savdska Arabija in Egipt namreč trdno nasprotujeta priznanju in zahtevata enotno Somalijo.

Strateški pomen Somalilanda

Etiopija je ogromna država, ki si v tem trenutku prizadeva postati paradni konj Afrike. Toda Etiopija ima težavo, nima dostopa do morja. Na eni strani je Eritreja, ki ima volatilne varnostne razmere, etnije se borijo za več avtonomije, temu nasprotuje Etiopija, kar je dokazala s svojo intervencijo v Tigraju, kjer je bilo ubitih vsaj 100.000 ljudi. Na jugu ima Somalijo, ki jo vodijo teroristične skupine, kriminalne združbe, islamistične milice, nazadnje pa še pirati. Na jugu je Mozambik, kjer tretjini države vladajo islamistične teroristične organizacije, uradna vlada pa uspešno kontrolira le okoli 60 % ozemlja. Zato gre glavnina etiopske zunanje trgovine skozi Džibuti, ki pa spretno izkorišča različna zavezništva v svojo korist. Džibuti gosti več baz in dovoli več državam prehode, vendar se nikoli ne zaveže v zavezništvo. Države tako nikoli ne vedo kdaj bo Džibuti izpodmaknil preprogo.

Etiopija je ogromna država, ki si v tem trenutku prizadeva postati paradni konj Afrike.

Ekskluzivni dostop do pomembnih mineralov in rudnin

Somaliland je ena redkih držav na Afriškem rogu, ki ni padla pod vpliv Kitajske in Rusije. Somaliland zato išče partnerja v zameno za priznanje in pomoč. V zameno pa partner dobi ekskluzivni dostop do pristanišč, rudnikov, poleg tega pa Somaliland potrebuje še vstop v mednarodni finančni sistem. Kitajska v tem trenutku nadzoruje 70 % vse dobave redkih zemelj, zato zahodne države iščejo alternativne dobavitelje. Zato so ZDA v letu 2025 aktivirale US International Development Finance Corporation (DFC), ki je že podpisala pogodbe z Malavijem, Mozambikom in Demokratično republiko Kongo, ki so bili do sedaj vezani na Kitajsko in Rusijo. DFC je zato začela v februarju 2026 skrivne pogovore v Somalilandu za morebitno sodelovanje in investicije.

Katere države so prisotne v Somalilandu?

Somaliland ima možnost razvoja rudnikov koltana in litija, pravice do izkopa litija pa že ima savdsko podjetje Kilomass. Emiratska logistična družba DP World je zgradila veliko pristanišče v Berberi in posodobila infrastrukturo, letalska pista pa je celo rezervno pristajališče NASINIH plovil v primeru izrednih pristankov. Projektu Emiratov se je pridružila tudi Etiopija z željo po alternativnem stiku z morjem. Somalilandski predsednik Abdirahman Abdulahi Irro je izjavil, da bodo dali Izraelu prednostno pravico pri rudarjenju, povabili pa so jih še, da zgradijo lastno vojaško bazo. Med državama že potekajo dogovori z možnostjo, da ti stopijo v veljavo že leta 2026.

Izraelsko priznanje Somalilanda je iztirilo predvsem Katar in Turčijo, ki ostro nasprotujeta samostojnosti, najbolj pa, če jo prizna Izrael. Po besednem dvoboju s katarskimi voditelji je izraelski minister Čipli Katarcem vrnil z besedami, da Katar ni država, ampak družinski mafijski posel, ki uspeva izključno s podkupninami in korupcijo, ki jo podpira s financiranjem terorizma in islamistično indoktrinacijo na zahodu.

Katar v Somalilandu in Somaliji sicer nima večjih investicijskih vložkov kot na primer Savdijci in ZAE, znano pa je, da so v preteklosti 'investirali' v teroristično organizacijo Al-Šabab. Turčija ima podpisane ekskluzivne pogodbe za rudarjenje s Somalijo, zato je turškega predsednika Erdogana razbesnelo, ko je Somaliland jasno povedal Turčiji, da ti sporazumi ne veljajo, ker niso bili podpisani s Somalilandom. Irri je tako Erdoganu jasno povedal, da so podpisi z Mogadišujem nični.

Izraelsko priznanje Somalilanda je iztirilo predvsem Katar in Turčijo, ki ostro nasprotujeta samostojnosti, najbolj pa če jo prizna Izrael.

Kaj pa Evropa?

EU se je sicer postavila na stališče, da podpira ozemeljsko nedotakljivost Somalije, čeprav pozablja, da zares nikoli ni šlo za enovito ozemlje, ampak za dve popolnoma različni državi, ki sta skupaj ali pod prisilo krvavega diktatorja ali mednarodne skupnosti. Glede na to, da je EU zelo glasna pri Palestinski državi ni nobenega razloga, da ne bi podprla Somalilanda, ki dejansko že obstaja kot delujoča država z lastnim parlamentom, predsedništvom, volitvami, denarno valuto, policijo, vojsko, carino, trgovinskimi sporazumi in sodnim sistemom. Prav tako ne gre za odcepitev Somalilanda, ker gre za več kot sto let samostojno državo pod okupacijo sosednje države Somalije, ki pa je nedelujoča država.

EU ima v Somalilandu izjemno priložnost za razširitev svojih interesov v Afriko. Glede na to, da naj bi Rusija gradila novo pomorsko in podmorniško bazo v Sudanu, s tem pa bi lahko otežila logistiko v Evropo v primeru sporov, bi Berberi prišel EU še kako prav. Treba se je zavedati, da danes evropske interese branijo drugi. EU si je oddahnila, ko je Avstralija odprla rudnike redkih zemelj in tako rešila EU gospodarstvo pred kolapsom. ZDA in Izrael sta zaustavila blokado Hutijev Bab el-Mandebu in ponovno rešila EU pred grožnjami, ki jih sicer ne bi mogla obvladati. Podobno je danes v Hormuški ožini, kjer EU ponovno ni sposobna reševati situacije sama.

EU ima v Somalilandu izjemno priložnost za razširitev svojih interesov v Afriko.

EU se nikakor ne more zediniti, kako zaščititi svoje interese. V sporih ni pripravljena posredovati, vsak spor ne more biti rešen s pogajanji, kot recimo tisti s Hutiji. Če EU ne bo pripravljena udariti s palico, potem bo podvržena sistemskemu izsiljevanju tretjega sveta, kar bo podražilo življenje Evropejcem in jih naredilo bolj ranljive. Lahko pa opazujemo še ameriško nejevoljo ob evropski indiferenci do svetovnih dogodkov in zaveznikov ter evropsko aroganco in nečimrnost. Toda, če EU ne bi reševali drugi, bi zaprtje Rdečega in Arabskega morja vrglo celoten kontinent iz tirnic.

EU se obnaša kot razvajenec, ki mu drugi plačajo kosilo, potem pa se razburja, zakaj ni kaviarja in jastoga. Somaliland je priložnost za EU, da odpre svojo vojaško prisotnost v Afriki in zaščiti svoje strateške interese. Prišel je čas, da EU ni več le zbirališče birokracije in nedonošenih zakonov, ampak tudi ideja, ki se zna postaviti v svetu, vojaško zaščititi svoje interese in udariti, ko je treba. Sicer izsiljevanju tretjega sveta ne bomo ubežali.

EU se nikakor ne more zediniti, kako zaščititi svoje interese. V sporih ni pripravljena posredovati, vsak spor ne more biti rešen s pogajanji, kot recimo tisti s Hutiji.