Španski protijedrski politični premik navdih za nekatere tudi v Sloveniji

Jedrska elektrarna v mesu Almaraz, Španija (foto: depositphotos.com)

Španija je konec lanskega leta potrdila načrte za zaprtje jedrskih elektrarn v državi do leta 2035. Kot je sporočila vlada, bo ravnanje z radioaktivnimi odpadki in razgradnja elektrarn, katerih zaprtje se bo začelo leta 2027, stalo približno 20,2 milijarde evrov in bo plačano iz sklada, ki ga podpirajo operaterji elektrarn. 

Ali zgraditi novo jedrsko elektrarno ali potrebno električno energijo pridobiti drugače, je v Sloveniji vse bolj aktualna in tudi vse bolj pereča razprava. Na Domovini to vprašanje že nekaj mesecev obravnavamo z več vidikov. Tokrat predstavljamo stališče, ki gradnji nove, klasične jedrske elektrarne, ni preveč naklonjeno.

Španski svet ministrov je odobril sedmi splošni načrt za radioaktivne odpadke, ki ga je predlagalo ministrstvo za ekološki prehod in demografske izzive in ki določa načrt za obdelavo odpadkov iz jedrskih elektrarn. Načrt je bistvenega pomena za podporo španskim namenom postopnega opuščanja jedrske energije, vendar nekoliko podaljšuje njihovo delovanje. Španija tako namerava zapreti svojih pet delujočih obratov z začetkom leta 2027 z datumom dokončanja leta 2035. 

Španija ima trenutno sedem delujočih reaktorjev v petih jedrskih elektrarnah. Skupaj proizvedejo približno 20 % španske električne energije. Zaprtje elektrarn bo pomenilo kompleksen proces razgradnje objektov in kasnejšega ravnanja z radioaktivnimi odpadki. Novi načrt določa vladno politiko ravnanja z radioaktivnimi odpadki, vključno z rabljenim gorivom, ter razgradnjo in razgradnjo jedrskih objektov. 

Politična dimenzija 

Prihodnost jedrskih elektrarn v Španiji je bila vroča tema med nedavno volilno kampanjo, pri čemer se je konservativna opozicijska Ljudska stranka (PP) zavezala, da bo preklicala načrtovano opuščanje. Pred kratkim pa je eden glavnih poslovnih lobijev pozval k razširitvi uporabe teh elektrarn. 

Ukinitev jedrskih reaktorjev v državi je bil 50-letni cilj španske levice, saj je baskovski terorizem leta 1983 prisilil zaprtje jedrske elektrarne Lemóniz, kar je povzročilo nacionalni moratorij na nove jedrske elektrarne. 

Vlada trdi, da se španski jedrski sektor stara, je drag in okolju neprijazen, vladajoči socialisti pa na ravni EU zavzemajo izrazito protijedrsko držo. V preteklem letu so Španijo pretresali različni škandali glede obnovljivih virov energije, saj kljub pritisku EU in ZDA nadaljuje uvoz rekordnih količin ruskega plina po sporu z njeno tradicionalno energetsko partnerico Alžirijo. 

Zaradi tehničnih značilnosti zaustavitve jedrskih elektrarn ima Španija čas le do leta 2024, da zaustavi zaprtja, tako populistična stranka VOX kot konservativna PP pa trdita, da je odločitev, glede na energetske težave Evrope kratkovidna. 

Španski protijedrski politični premik prihaja v času, ko je Nemčija kritizirana s strani industrijskih strokovnjakov zaradi njene ideološko motivirane odločitve, da ukine svoje jedrske reaktorje kljub strmo naraščajočim cenam. Trenutno 12 od 27 držav EU uporablja jedrsko energijo, pri čemer sta Poljska in Estonija zadnji vzhodnoevropski državi, ki sta se odločili za ta vir energije (s finančno pomočjo Združenih držav). 

Prihodnost jedrske energije v Sloveniji 

Po poročanju STA bo tudi v letu 2024 na energetskem področju z investicijskega vidika verjetno v ospredju priprava projekta nove jedrske elektrarne v Krškem. Zelo verjetno se bo pri tem stopnjeval tudi pritisk, da se postopke zanjo maksimalno pospeši. 

V novem letu bosta vlada in DZ potrjevala resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji. Ta predvideva dolgoročno rabo te energije, med drugim z novo nuklearko, ter zagotavljanje zanesljive oskrbe z elektriko z mešanico jedrske energije in obnovljivih virov. Resolucija je trenutno v javni obravnavi. 

Po sedanjih načrtih naj bi bile vse potrebne podlage za končno investicijsko odločitev o novi nuklearki na mizi v 2027 ali 2028, ko bi lahko izpeljali tudi referendum. Sam projekt naj bi nato v najboljšem primeru izpeljali desetletje zatem. 

Zavezani smo obnovljivim virom, ne podnebni nevtralnosti 

Da je odločitev Španije po eni strani presenetljiva po drugi pa ne, je za Domovino komentiral strokovnjak za elektriko in soustanovitelj energetske tržnice Sun Contract ter podjetja Sonce Energija mag. Gregor Novak, ki tudi poudarja, da naj bi Španija že zdaj več kot polovico električne energije pridobila iz obnovljivih virov, podobno kot Nemčija.  

“Iz tega izhaja samo ena stvar: če želimo postati podnebno nevtralni, ni nujno, da potrebujemo jedrsko energijo. Če lahko to naredijo Španija, Portugalska, Nemčija, Italija, Grčija ter cel Balkan, zakaj pa Slovenija ne bi mogla? To, da je nujno potrebno zgraditi jedrsko elektrarno, ker drugače ne bomo podnebno nevtralni, ne drži.” 

Kot poudarja, je v Sloveniji jedrska elektrarna lani naredila 2,3 teravatne ure, kar je 4,1 odstotka slovenske končne rabe v lanskem letu, ki je znašala 56 teravatnih ur. S tega vidika lahko ta del z lahkoto nadomestimo z obnovljivimi viri.  

“Tudi če zgradimo 1600-megavatno jedrsko elektrarno, ta proizvede približno 13 teravatnih ur električne energije. Mi pa moramo priti na 56. Če bi želeli kompletno porabo v Sloveniji nadomestiti le z jedrsko energijo, bi morali zgraditi štiri takšne jedrske elektrarne. Denarja pa nimamo niti za eno.” 

V primeru Španije so številni voditelji na področju energetike priznali, da ohranitev jedrskih elektrarn odvrača od naložb javnega in zasebnega sektorja v sektor obnovljivih virov energije. Novak potrjuje, da to velja tudi za Slovenijo. 

“Točno to trenutno beležimo. Namesto, da bi denar iz podnebnega sklada, ki mislim, da ga ima Slovenija na voljo okoli 850 milijonov, ter iz sklada za obnovljive vire, kjer je na voljo več kot 400 milijonov – ta denar se ne sprosti. Ta denar se, po mojem občutku, po vsej verjetnosti hrani za investicijo v jedrsko elektrarno, ki pa je vedno daleč najdražja investicija. Če se denar skuša preusmeriti v jedrsko energijo, potem se enostavno zajeda v obnovljive vire.” 

Kot zaključi Novak, je Slovenija zavezana narediti določen delež energije iz obnovljivih virov. Tudi če zgradimo štiri jedrske elektrarne, bomo še vedno plačevali kazen zaradi neizpolnjevanja kvote obnovljivih virov. 

“Evropska unija se je odločila za neki zeleni prehod, ki pa zahteva kvoto obnovljivih virov, ne podnebno nevtralnost. S to kvoto zamujamo in jedrska energija ni opcija, ki bi nas lahko rešila. Očitno raje plačujemo kazni, kot pa da bi ta denar sprostili, da bi ljudje postali samooskrbni z obnovljivimi viri.” 

Glede na študijo podjetja Lazard – brez upoštevanja subvencij, cen goriva ali cen ogljika – imata sončna in vetrna energija najnižje izravnane stroške energije (LCOE) od vseh virov. Sončna fotonapetostna energija na ravni komunalnih storitev se giblje od 24 $/MWh do 96 $/MWh, medtem ko kopenski veter beleži najnižji možni LCOE v najkrajšem razponu, od 24 $/MWh do 75 $/MWh. LCOE vetra na morju se giblje med 72 USD/MWh in 140 USD/MWh. 

Za primerjavo, pod enakimi merili je najvišja vrednost plina od 115 $/MWh do 221 $/MWh, jedrska energija od 141 $/MWh do 221 $/MWh, premog od 68 $/MWh do 166 $/MWh, plinski kombinirani cikel pa 39 $/MWh do 101 $/MWh, glede na Lazard. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike