Spremembe ustave glede financiranja zasebnih šol ne bo, a na obzorju že nov obvoz

Sprememba ustave, s katero bi zaobšli odločbo ustavnega sodišča glede financiranja osnovnih šol v zasebni lasti, je koalicijski večini padla v vodo.

Poslanec madžarske narodnosti dr. László Göncz, ki zagotavlja ključen glas za dvotretjinsko večino v ustavni komisiji, namreč posega v ustavo ne namerava podpreti. To pomeni, da odločanja v državnem zboru, kjer ima levica tudi brez njega potrebnih 60 glasov, sploh ne more priti.

Zato je danes v državnem zboru spet postala aktualna sprememba Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) in sicer tako kot to predlaga DeSUS. Po tem predlogu bi obvezen del javnega programa financirali 100 odstotno, razširjenega pa nič. 

Slednje pomeni, da bi bile osnovne šole v zasebni lasti, ki izvajajo javno veljavni program, še na slabšem kot so trenutno, ko sta tako obvezni kot razširjeni program financirana 85 %. 

Za glasovanje je sicer danes zmanjkalo časa in bo izvedeno jutri.

Za razumevanje zapletenih pravnih manevrov, kako zaobiti odločitev ustavnega sodišča, ki zahteva izenačitev financiranja javno veljavnega programa v državnih in zasebnih osnovnih šolah, je potrebno poznati naslednjo delitev.

Javno veljavni izobraževalni program je po Zakonu o osnovni šoli razdeljen na obvezni in razširjeni program. V prvega sodijo predmeti kot so matematika, slovenščina, razredni pouk, šport itd. V drugega pa podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk, jutranje varstvo ...

Ob tem pa šole v zasebni lasti po lastni oceni izvajajo tudi dodatno ponudbo - nadstandardni razširjeni program v skladu s svojimi partikularnimi interesi (denimo verouk v katoliških šolah in podobno).

Kaj je zapisalo ustavno sodišče in kaj so imeli v mislih?

Ustavno sodišče je v odločbi zapisalo, da "Drugi odstavek 57. člena Ustave učencem zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja na javni ali na zasebni šoli." 

Kateri del programa so ustavni sodniki imeli v mislih, pa je razvidno iz obrazložitve, kjer med drugim zapišejo: "Pravica do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja od države namreč ne zahteva, naj financira tudi izvajanje nadstandardnih ali razširjenih programov, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, torej ne "financiranja dodatnih vsebin, ki so odvisne od vrednostnih usmeritev posameznih izvajalcev osnovnošolskega izobraževanja."

DeSUS: financirajmo samo obvezni in ne razširjeni javno veljavni program

DeSUSov predlog, kateremu je sedaj, ko je padla v vodo sprememba ustave, pritegnila tudi SMC, pa strogo sledi črki zapisanega.

Odločbo namreč interpretirajo, kot da Ustavno sodišče zahteva 100 % financiranje le obveznega in ne tudi razširjanega javno veljavnega programa, čeprav je iz obrazložitve razvidno, da ustavni sodniki iz obveznega financiranja izključujejo le nadstandardni program, ki izhaja iz vrednostnih usmeritev lastnikov zasebnih šol.

In to kljub temu, da je pravnik Miha Skubic iz civilne iniciative "Bogatimo šolstvo" na seji odbora povedal, da slednje ne drži in da je prišlo do terminološke zmede.

V praksi bi to namreč pomenilo, da bi bil obvezni in razširjeni javno veljavni program v zasebnih osnovnih šolah financiran še manj kot je sedaj (namesto obeh 85 odstotkov bi bil 100 in 0 odstotkov), to pa vsekakor ni bil namen ustavnega sodišča.

Če bo takšna odločitev na jutrišnjem glasovanju vseeno dobila večino, je ustavna presoja nespremenjenega zakona najbrž neizogibna.