Spremembe v Zakonu o zdravstveni negi. Bo končno urejeno nepravično obravnavanje srednjih medicinskih sester?

Z vstopom Slovenije v Evropsko zvezo in sprejemom enotnih pravil na določenih ravneh je postalo jasno, da je nosilka dejavnosti zdravstvene nege prvenstveno diplomirana medicinska sestra oz. zdravstvenik (DMS).

Sedaj poskuša država urediti stanje in razmerje med diplomiranimi medicinskimi sestrami in srednjimi medicinskimi sestrami (SMS) z novim 38. členom Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Stanje na današnji dan

S prvo reorganizacijo po letu 2004 naj bi bile srednje medicinske sestre in tehniki premeščeni na manj zahtevna delovna mesta, na zahtevnejših pa naj bi se zaposlovale samo diplomirane medicinske sestre. Toda realno stanje je daleč od tega. Po nekaterih zdravstvenih zavodih do sprememb ni prišlo zaradi pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester, ponekod pa zgolj in samo zaradi pomanjkanje volje vodilnega kadra.

V Slovenji je veliko srednjih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov  zaposlenih na delovnih mestih, kjer izvajajo zahtevnejšo zdravstveno nego na podlagi kompetenc in znanj, ki jim jih ni zagotovila formalna izobrazba ampak usposabljanje na delovnem mestu.

Predlagane spremembe zakona naj bi stanje uredile s priznavanjem poklicnih kompetenc in aktivnosti, ki so jih srednje medicinske sestre pridobile z delom. Poudariti velja, da s spremembami nikomur ni kar priznana višja izobrazba, kot se večkrat interpretira predlagano posodobitev.

Razdelitev v tri skupine in ureditev stanja

Novi zakon bo srednje medicinske sestre razdelil v tri skupine glede na njihovo delovno dobo, kompetence itd. in jim pod različnimi pogoji omogočil, da ostanejo na svojih delovnih mestih za katere so usposobljene, kljub pomanjkanju formalne izobrazbe.

V prvi skupini so tiste srednje medicinske sestre, katerih zadnji vpis je potekal v šolskem letu 1980/81 in so na dan uveljavitve zakona (17.12. 2017) v zadnjih 15 letih najmanj 12 let in vsaj v 50% delovnega časa izvajali kompetence diplomirane medicinske sestre (DMS). Za nadaljnje opravljanje aktivnosti in kompetenc DMS morajo pridobiti licenco v dveh letih od uveljavitve zakona.

Druga skupina vključuje tiste, ki so vpisale na srednjo šolo od leta 1981 naprej in so bile zaposlene na mestu SMS pred 1.5.2004 in na dan uveljavitve zakona v zadnjih 15 letih najmanj 12 let v več kot 50% delovnega časa opravljale delo DMS. Za nadaljnje opravljanje aktivnosti morajo opraviti preizkus strokovne usposobljenosti in pridobiti licenco v štirih letih od podpisa pogodbe o zaposlitvi na delovno mesto DMS. V tretji skupini pa so tiste, ki so za razliko od tistih v drugi, bile zaposlene po 1.5. 2004 in imajo šest let časa, da zaključijo študij za DMS od podpisa pogodbe o zaposlitvi na mesto DMS.

Priznavanje kompetenc in ne le formalnega znanja

Predlagana ureditev izgleda, da bo končno presegla omejevalni okvir izključno formalnega izobraževanja ter priznala opravljeno delo in pridobljene kompetence skozi delo. Sploh, ker se je dojemanje nalog in odgovornosti srednje in diplomirane medicinske sestre spreminjala. Po naših bolnicah so zaposlene generacije srednjih medicinskih sester, ki so bile usposabljane kot glavne izvajalke zdravstvene nege in niti ni v tistem času ni bilo diplomiranih medicinskih sester z enakimi nalogami. Če so sploh kakšne bile.

Sedanji zdravstveni sistem realno kolapsira, če medicinske sestre in zdravstveni tehniki prenehajo z delom, ki so ga opravljali do sedaj. In primeri, ko se izkušeni srednji medicinski sestri sedaj ne prizna znanj, ki jih je opravljala desetletja, bodo morda s tem za nami.

Na prvi pogled morda izgleda, da bodo sedaj diplomirane medicinske sestre sedaj na slabšem, saj naj bi bilo srednjim medicinskim sestram nekaj podarjeno. Toda gre za ureditev situacije, kjer na koncu dneva ne bo nihče na boljšem ali na slabšem in prizna se opravljeno delo. V jeseni čaka zdravstveno nego še začetek pogajanj o kadrovskih standardih in normativih, ki bi ravno tako morali biti že zdavnaj sprejeti.

Se pa pri vsem tem postavlja vprašanje kaj je s prihodnjimi srednjimi medicinskimi sestrami? Je potrebna prilagoditev prihodnjega šolskega programa? Poleg tega se že pojavljajo pomisleki o interpretaciji določenih dikcij v predlaganih spremembah. Kot denimo, ali so tehnično gledano tiste medicinske sestre, ki spadajo v prvo skupino že zamudile svojo okno za priznanje kompetenc? Tako, da očitno nobena rešitev v našem zdravstvenem sistemu ne gre gladko skozi, toda morda vsaj ureja eno že dolgo spregledano področje.