Stoletja zgodovine za zaprtimi vrati: grad Pišece je končno dostopen javnosti

Od vitezov Pišečkih in rodbine Moscon do kmečkih uporov in povojnih stanovanj – za grajskimi zidovi se skriva skoraj osem stoletij zgodb.

Grad Pišece je znova dostopen javnosti. Možen je ogled gradu, ki v sebi skriva okrog osem stoletij zgodovine. Izkazuje se v obdobjih srednjeveških vitezov, plemiških rodbin Moscon, kmečkih uporov in družin, ki so v njem živele po drugi svetovni vojni.

Posebnost gradu je deloma ohranjena poslikava 21 gradov, ki jo ZRC SAZU označuje kot edinstveno na Slovenskem, ohranja pa tudi druge zgodovinske zanimivosti. Okrog njega raste mogočen grajski park. Da ga lahko danes obiščejo družine in ljudje, je bilo vloženih kar več milijonov evrov, tudi iz evropskih sredstev. Kljub temu je bil grad po pridobljenem uporabnem dovoljenju zaprt več let. Danes je končno dostopen obiskovalcem; obnova in načrti za njegovo prihodnost pa še niso povsem zaključeni.

Grad, ki skriva skoraj osem stoletij zgodb

Grad Pišece je zgrajen na živi skali na pobočju Orlice. Od daleč ga oseba dobro opazi, vendar ko se mu približuje skozi gozd, ga ne vidi več. Skozi to pokrajino se je oblikovala zgodba. Po ljudskem izročilu naj bi ga nekoč od daleč opazili Turki. Ko so prispeli pod Orlico, ga niso več videli – zgodba s kancem resničnosti, ki nas popelje v razumevanje gradu.

Grad je v pisnih virih kot »haus Pischaetz« prvič neposredno omenjen leta 1329, vendar njegov mogočni romanski stolp kaže, da je stal že v prvi polovici 13. stoletja. Stolp ima štiri nadstropja, njegovi zidovi pa so debeli kar 2,5 metra. V 19. stoletju je imel celoten grad približno 40 prostorov. Leta 1595 ga je kupil Inocenc Moscon, njegova rodbina pa je Pišece zaznamovala skoraj 350 let.

Poleg plemiških mirnih zgodb se je decembra 1661 zgodil upor ljudi. Podložniki so se uprli zaradi novih davkov. Barona Janeza Jakoba Moscona, strastnega lovca, so pod pretvezo, da so naleteli na divje svinje, zvabili iz gradu in ga ubili. Njegovo ženo Heleno Elizabeto so nato vrgli z grajskega stolpa in notranjost opustošili. Njegov sin Janez Krstnik, ki je bil takrat pri babici v Gradcu, se je pozneje morilcem svojih staršev krvavo maščeval.

V gradu se je rojevalo ogromno legend in zgodb. Zapisana zgodovina ohranja grad še vedno živ. Zgodbo o mladi ženski, ki je bila zaprta v sobo, ohranja konservatorsko gradivo. Zaradi dednih sporov naj bi mlado žensko zaprli v sobo za 70 let. Po izročilu naj bi po desetletjih ujetništva umrla duševno omračena. Grajsko izročilo, ki nima zgodovinskih dokazov, vendar izpoveduje, koliko zgodb se je skozi stoletja spletlo okrog gradu Pišece.

Skozi stoletja se je oblika gradu močno spreminjala. Najstarejše jedro predstavlja romanski stolp iz prve polovice 13. stoletja. Grad je v pisnih virih neposredno omenjen leta 1329. Po izumrtju gospodov Pišečkih so ga upravljali različni gospodarji, dokler ga leta 1595 ni kupil Inocenc Moscon. Rodbina Moscon ga je zaznamovala skoraj 350 let in ga predvsem v 19. stoletju temeljito preoblikovala. Leta 1938 je posest kupila Mestna hranilnica Maribor, po drugi svetovni vojni pa so v gradu uredili stanovanja. Zadnji stanovalec se je izselil leta 1998, leto pozneje pa je grad postal kulturni spomenik državnega pomena.

Milijoni za obnovo, vrata pa so ostala zaprta

Prva večja vlaganja segajo v leto 1996, nato so prispevali v naslednjih letih za nujne obnovitve. Med letoma 1997 in 2004 so obnovili grajske strehe ter del lesenih stropov v romanskem stolpu. Leta 2005 se je začela celovita obnovitev gradu.

Dela so bila obsežna. Grad je bilo treba statično in protipotresno utrditi, sanirati temelje, oboke in stropne konstrukcije, urediti odvajanje meteornih voda, obnoviti fasade in stavbno pohištvo ter izvesti zahtevna konservatorska in restavratorska dela. Obnovili so tudi podporne zidove in teraso.

Prva faza gradbene sanacije naj bi bila po pogodbi zaključena jeseni 2006, dela pa so se nato nadaljevala. Glavni investitor je bilo ministrstvo za kulturo, gradbena dela je izvajalo podjetje SL Inženiring iz Krškega, konservatorsko-restavratorska dela pa restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

Dela se so nadaljevala še več let. Država je med letoma 1996 in 2017 v grad vložila 6.259.475 evrov. Ministrstvo danes znesek zaokrožuje na več kot 6,3 milijona evrov, od tega je približno 2,5 milijona evrov prišlo iz evropskih sredstev. Poleg samega gradu so uredili tudi komunalno infrastrukturo, dostopno pot in parkirišče.

Leta 2014 je grad pridobil uporabno dovoljenje. Prvotno je bil namenjen akademiji, povezani z varstvom narave in razvojem podeželja. V okviru projekta so uredili tudi nastanitvene prostore, vendar načrtovani program ni zaživel. Grad je bil obnovljen, toda pravega upravljavca in trajne vsebine ni pridobil. Tako so obnovljeni prostori ostali zaprti, država pa je samo za redno vzdrževanje porabila povprečno okoli 25.000 evrov na leto.

Večja obnova se je po podatkih ministrstva zaključila konec leta 2017, vendar s tem zgodbe ni bilo konec. Po letih zaprtja so bila potrebna nova sanacijska dela zaradi kapilarne vlage, poškodovanih stropov in dela strehe. Konec leta 2024 so zato izvedli nujna dela v vrednosti skoraj 90.000 evrov, ministrstvo pa je leta 2025 napovedalo, da bo skupaj z vložkom iz leta 2024 za ponovno oživitev gradu namenjenih 400.000 evrov.

Grad je danes odprl vrata obiskovalcem. Vendar se bosta dodatno vlaganje in obnovitev še nadaljevala. Cilj je, da se odprejo restavracija, kuhinja, nastanitveni prostori ter obnovljena kapela in romanski stolp. Ocenjena investicija znaša približno 1,2 milijona evrov in naj bi se zaključila predvidoma leta 2028. Kulturna dediščina vabi ljudi, vsebino in na koncu tudi nekoga, ki bo zanjo dolgoročno skrbel.

Grad je danes znova odprt za obiskovalce

Po 12 letih od pridobitve uporabnega dovoljenja grad Pišece znova vabi ljudi, da si ga ogledajo. Ni več le kulturni spomenik za zaprtimi vrati. Odprt je od četrtka do nedelje med 10. in 16. uro, ogledi pa so ob predhodni najavi mogoči tudi v drugih terminih.

V prvi fazi je Posavski muzej Brežice v upravljanje prevzel prostore prvega in drugega nadstropja jugozahodnega dela. Med njimi so muzejski prostor in knjižnica, manjša dvorana, dvorana prednikov oziroma slavnostna dvorana, prostor za pogostitve in grajsko dvorišče.

Obiskovalci se lahko sprostijo na sprehodu po zelenem grajskem vrtu z ribnikom, ki ga obdajajo mogočna drevesa. Posavski muzej posebej izpostavlja sekvojo, ki jo predstavlja kot najvišjo v Sloveniji. V njegovih prostorih bodo pripravljani kulturni, izobraževalni in turističnih programi. Prostore je mogoče tudi najeti za poroke, koncerte, srečanja in druge dogodke.